»Umirjanje otrok z elektronskimi napravami je na dolgi rok škodljivo«

"Še najbolje je, da pravila veljajo za vso družino, npr. da nihče, tudi starši, k obrokom ne prinašajo mobilnih telefonov," svetujejo v društvu za zdravje srca in ožilja

Ob epidemiji covida-19 se je pokazal tudi vpliv elektronskih naprav v življenju otrok, delno zaradi šole, a se otroci v virtualni svet zatečejo tudi zaradi dolgčasa. Splet nudi priložnost druženja in zabave, kar lahko vodi v zasvojenost. V društvu za zdravje srca in ožilja staršem med drugim svetujejo, naj postavijo jasna pravila in se jih držijo.

V društvu so tako pred prihajajočimi počitnicami za starše pripravili nekaj nasvetov, kako naj poskrbijo za aktivno preživljanje prostega časa.

Opozorili so, da dojenčkom in malčkom elektronske naprave ne koristijo. "Umirjanje dojenčkov in malčkov z elektronskimi napravami lahko kratkoročno deluje pozitivno, a na dolgi rok to otroku škoduje," so zapisali.

Svetujejo, naj se starši držijo postavljenih pravil. Otroke in mladostnike naj starši spodbujajo k držanju dogovorov, tudi če jim kdaj spodleti. Pravila naj bodo jasna. "Še najbolje je, da pravila veljajo za vso družino, npr. da nihče, tudi starši, k obrokom ne prinašajo mobilnih telefonov," so navedli kot primer.

"Odvzem naprave se uporablja prepogosto in kar za vse stvari v resničnem življenju. Za slabo oceno ali ker ni pospravil posode."

Nuša Klepec, psihologinja

Starše še spodbujajo, naj digitalna tehnologija ne bo povezana z nagrajevanjem in kaznovanjem. "Odvzem naprave se uporablja prepogosto in kar za vse stvari v resničnem življenju. Za slabo oceno ali ker ni pospravil posode," je opisala psihologinja Nuša Klepec, ki nudi psihosocialno pomoč zasvojenim igralcem videoiger v centru Logout. Na tak način se po njenih besedah daje prevelik pomen digitalnim napravam. Odvzem naprave naj sledi nespoštovanju pravil, vezanih na napravo, in ne kot vzgojni ukrep za druga neustrezna ravnanja.

Poudarili pa so še, da so starši zgled. Svetujejo, naj spremljajo svojo uporabo digitalnih naprav, saj otroci gledajo in se učijo ves čas. "Raje več časa skupaj aktivno preživite v naravi," so zapisali.

Klepčeva pa starše še spodbuja, naj pokažejo zanimanje za vsebine, ki zanimajo otroka. "Že s tega vidika, kakšno sporočilo pošljejo svojemu otroku. Če njega nekaj zanima, mi kot starši, pa ne pokažemo nobenega zanimanja za to, otroku pošljemo sporočilo, da nas v bistvu ne zanima, kaj on počne. Da nam ni pomemben. In to otroci zelo močno doživljajo," pravi psihologinja.

"Že s tega vidika, kakšno sporočilo pošljejo svojemu otroku. Če njega nekaj zanima, mi kot starši, pa ne pokažemo nobenega zanimanja za to, otroku pošljemo sporočilo, da nas v bistvu ne zanima, kaj on počne. Da nam ni pomemben. In to otroci zelo močno doživljajo."

Kot kaže mednarodna raziskava, ki jo v sporočilu za javnost navaja društvo, slaba petina najstnikov dnevno igra računalniške igre, skoraj polovica pa za igre porabi od dve do tri ure. Skoraj 20 odstotkov najstnikov o skrivnostih in občutkih lažje govori preko spleta. Slabih 14 odstotkov pa jih je že doživelo spletno trpinčenje, kaže raziskava, v katero so bili vključeni tudi slovenski mladostniki. Med dekleti je bolj problematična uporaba socialnih omrežij, med fanti pa je bolj problematično igranje računalniških iger, so še navedli v sporočilu.