Korona spremenila navade plačevanja

Prebivalci so si zagotovili dodatno zalogo gotovine, povečal pa se je tudi delež nakupov prek spleta

Banka Slovenije je največjo rast povpraševanja po gotovini zabeležila ob razglasitvi epidemije koronavirusa. V času karantene se je bistveno povišala povprečna vrednost dviga na bankomatih, pogostost dvigov pa se je precej zmanjšala. Prebivalci so si zagotovili dodatno zalogo gotovine, povečal pa se je tudi delež nakupov prek spleta.

V kartičnem poslovanju je bilo od začetka februarja do 13. marca v povprečju dnevno opravljenih približno 650.000 kartičnih transakcij v vrednosti približno 20 milijonov evrov. Do konca epidemije je povprečje upadlo na približno 474.000 transakcij v vrednosti približno 17 milijonov evrov dnevno, kaže analiza Banke Slovenije o učinkih epidemije na vzorce plačevanja in uporabo gotovine.

"Ob razglasitvi epidemije v Sloveniji se je, podobno kot v drugih evropskih državah, izkazalo, da se je povpraševanje po gotovini močno povečalo. Ljudje so hiteli v trgovine, da si zagotovijo dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja," so povzeli v Banki Slovenije.

Od 12. marca do 25. marca je povprečna dnevna neto izdaja gotovine - obseg vse gotovine, izdane v obtok, zmanjšan za obseg vrnjene iz obtoka - znašala 13,14 milijona evrov, v absolutnem znesku 183,97 milijona evrov. "Gre za drugi najvišji dnevni porast neto izdane gotovine po propadu banke Lehman Brothers oktobra 2008, ko je bila dnevna neto izdaja 16,60 milijona evrov. Povprečna dnevna neto izdaja je lani denimo znašala 4,12 milijona evrov," so navedli.

Tudi aprila in maja je neto izdana gotovina ostala na visoki ravni. Od sredine marca do konca maja je povprečno znašala 8,31 milijona evrov, v absolutnem znesku 673,03 milijona evrov. 

Pred razglasitvijo epidemije je povprečni tedenski znesek dviga na bankomatu znašal 117,41 evra, med 9. marcem in do konca maja se je zvišal na 152,78 evra. "Porast je bilo zaznati predvsem v prvih dneh, kar gre pripisati preventivnemu oz. previdnostnemu ravnanju ljudi," so menili. Ljudje so se odločali za redkejše obiske bankomatov, to so nadomeščali z višjimi povprečnimi zneski dvignjene gotovine.

Kljub temu se je povprečna skupna tedenska vrednost dvigov na bankomatih zmanjšala s 117 milijonov evrov na 103,4 milijona evrov v tednih od 9. marca do konca maja. V drugi polovici maja se je stanje približalo ravnem pred krizo. V Banki Slovenije so ocenili, da so se prebivalci v tem času prebivalci z gotovino v večji meri oskrbeli na bančnih okencih.

Pred razglasitvijo epidemije je povprečni tedenski znesek dviga na bankomatu znašal 117,41 evra, med 9. marcem in do konca maja se je zvišal na 152,78 evra.

V kartičnem poslovanju sta skupno dnevno število in vrednost kartičnih transakcij 12. in 13. marca najprej izredno narasla, po 14. marcu pa opazno upadla. "Razglasitev epidemije in pričakovana omejitev gibanja sta povzročila, da so ljudje iz previdnosti v zadnjih dnevih pred omejitvijo gibanja na zalogo nakupovali več, predvsem hrano in higienske pripomočke," so povzeli.

Po 13. marcu in v času omejitve gibanja so bili nakupi redkejši, so bili pa v povprečju višjih vrednosti. Povprečna vrednost posamezne transakcije v obdobju pred uvedbo karantene je bila 31 evrov, do konca epidemije je narasla na 35 evrov. Ob koncu aprila se je ob napovedi in rahljanju ukrepov število in vrednost kartičnih transakcij enakomerno povečevala. "To kaže na vračanje obsega kartičnega poslovanja na stanje pred epidemijo," so zapisali.

Povečanje deleža nakupov prek spleta je bilo opazno po 13. marcu in pred začetkom rahljanja ukrepov v maju. Ta se je po številu transakcij s sedmih odstotkov pred uvedbo karantene povečal na 12 odstotkov do konca epidemije, po vrednosti pa z 12 odstotkov na 16 odstotkov vseh kartičnih transakcij, izvedenih s karticami slovenskih izdajateljev. 

Na plačilne navade ljudi so vplivale tudi navedbe, da virus lahko prenaša s stikom z okuženimi površinami, torej tudi z dotikom tipk na POS-terminalih.

Kot so še poudarili, je analiza navedb o varnosti plačevanja z gotovino zaradi možnosti prenosa virusa prek bankovcev in kovancev, ki jih je v sodelovanju z evropskimi laboratoriji opravila Evropska centralna banka, pokazala, da uporaba evrskih bankovcev ne pomeni večjega tveganja za prenos okužbe z novim koronavirusom.