Sindikat: »Če vas delodajalec odpusti zaradi karantene, se obrnite na sodišče«

V primeru, da bodo delodajalci zaposlenim, ki bodo zaradi obiska tujine v Sloveniji v 14-dnevni karanteni, podali redne ali izredne odpovedi delovnih razmerij, bi Sindikat obrti in podjetništva Slovenije lahko te odpovedi spodbijal pred sodiščem

V primeru, da bodo delodajalci zaposlenim, ki bodo zaradi obiska tujine v Sloveniji v 14-dnevni karanteni, podali redne ali izredne odpovedi delovnih razmerij, bi Sindikat obrti in podjetništva Slovenije lahko te odpovedi spodbijal pred sodiščem, so sporočili iz sindikata. Za to se bodo odločali, če bodo zaznali kršitve pravic delavcev.

Potem ko je v minulih dneh prišlo na dan, da so nekatera podjetja, med njimi Aktiva Skupina, zaposlene obvestila, da tudi v času koriščenja letnega dopusta ne smejo zapustiti države zaradi možnosti, da bi bila ob povratku zaradi epidemije covida-19 zanje uvedena karantena in zato ne bi mogli opravljati dela, so se danes ostro odzvali tudi v sindikatu obrti in podjetništva.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so od zaposlenih v Aktivi Skupini, ki nudi storitve na področju varovanja, čiščenja in upravljanja, prejeli obvestilo delodajalca, naj letos med dopustom ne zapuščajo Slovenije, saj bodo morebitno karanteno po dopustu šteli kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki lahko pelje v izredno odpoved delovnega razmerja.

Z odgovornimi v Aktivi so zato opravili obširen razgovor in zahtevali pojasnila, ali obvestilo predstavlja priporočilo ali odredbo z zahtevo, ali bodo odpovedi delavcem, ki bi zapustili državo in dopustovali v tujini, avtomatizirane ter kakšni bodo kriteriji pri morebitnem odpuščanju za posamezne delavce.

"Prejeti odgovori delodajalca so v delu, kjer gre za zdravstveni vidik in preventivno ravnanje, deloma sprejemljivi. V sindikatu obrti se zavedamo, da se mora gospodarstvo hitro odzivati na nove, zaostrene razmere, da gre za občutljivo problematiko (epidemija), ki je neke vrste novost in kjer se prepleta več dejavnikov, od zdravstvenih tveganj, do delovnopravnega varstva pravic delavcev v povezavi s svobodnim odločanjem glede koriščenja dopusta, varstvom zasebnosti, svobodo gibanja ter na drugi strani javnim interesom v okviru varstva javnega zdravja, možnosti ohranitve delovnih mest in podobno," so pojasnili v sindikatu.

"V sindikatu obrti se zavedamo, da se mora gospodarstvo hitro odzivati na nove, zaostrene razmere, da gre za občutljivo problematiko (epidemija), ki je neke vrste novost in kjer se prepleta več dejavnikov, od zdravstvenih tveganj, do delovnopravnega varstva pravic delavcev v povezavi s svobodnim odločanjem glede koriščenja dopusta, varstvom zasebnosti, svobodo gibanja ter na drugi strani javnim interesom v okviru varstva javnega zdravja, možnosti ohranitve delovnih mest in podobno."

Ne glede na to pa so v luči problematike in zaščite pravic delavcev opozorili, da bodo v primeru podanih rednih ali izrednih odpovedi delavcev posamezne primere prioritetno obravnavali in "v primeru zaznanih kršitev pravic delavcev nemudoma odreagirali, kar pomeni, da bomo vročene odpovedi izpodbijali pred sodiščem".

Na ministrstvu za delo so sicer že pojasnili, da delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, upravičen do odsotnosti z dela in mu pripada nadomestilo plače. Če je torej zaposleni opravičeno odsoten z dela, mu v skladu z veljavno zakonodajo pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te stroške krije delodajalec.

Če pa so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo ob povratku v Slovenijo odredi karantena, pa delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, ker dogodek ni bil nepričakovan in bi se mu bilo mogoče izogniti. Po dogovoru z delodajalcem bi nato moral za ta čas koristiti dopust.

"Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca," so po poročanju MMC RTV Slovenija še pojasnili na ministrstvu.