Monokultura

Pizzeria Golobček
Vransko 31
Tel.: 03 57 25 360
Golobčkova krušna peč je razbeljena od torka do petka od 14. do 21., ob sobotah in nedeljah pa od 12. do 21. ure.

Ambient:
Golobček domuje v ljubki, lepo obnovljeni stari trški hiši, ki je prijetno opremljena, to še posebej velja za letni vrt z obilo zeliščnega in drugega rastja

Napitki:
Heinekenova lokalna in globalni zvarek; oba, svetlo in temno laško, so nam lepo natočili v primerne kozarce; od vin pa sveta trojica odprto belo, refošk in cviček

Dostopnost:
z avtoceste na Vransko, parkirajte kje na označenih mestih na trgu; za gibalno ovirane razen ene nizke stopnice ni zaprek

Fino:
napoletana (margerita) parmigiana

Ne tako fino:
pogrešamo več izbire pri pijačah in sladicah

Male pizze (ki so v resnici velike) stanejo od 4,7 do 7,9 evra, nominalno normalne (ki jih je v premeru za štiri centimetre več) pa so za približno evro dražje.

»Če zagusti, lahko poskusimo unovčiti vavčerje!« je skušal inšpektorje, ki nad izletom v obavtocestno picerijo niso bili preveč navdušeni, razveseliti vodja odprave, ki mu je pri vranskem pomanjševalno poimenovanem obratu v oko padel označevalni podnapis »bed & pizza«. Ta označevalec se je izkazal za čisto pravilnega – pod sobami v zgornjem nadstropju fletne stare trške hiše je lokal, katerega ponudba je, vsaj kar se hrane tiče, izrazito monokulturna – strežejo izključno pice. No, da bo resnici zadoščeno: sestaviti znajo tudi čisto dostojno solato (v trenutni sezoni je to mešanica redkvic, paradižnika, kumar in rukole), v nizke kozarce za vlaganje pa zlagajo za slovenske razmere precej nadstandarden tiramisu, katerega grenkočokoladno-kavno-alkoholna podstat je krepkega okusa, tekstura biskvita in kreme pa prijetno svilnata. To rekši priobčujemo razočaranje, da se pri Golobčku ne lotijo še kakšne druge cukrnije, saj jim cukrpekarskega znanja in občutka očitno ne manjka.

Ampak več kot jasno je, da se v tej hiši vse stavi na pice, ki jih pečejo v krušni peči, glavni pizzaiolo pa se že dolga leta ukvarja z drožmi, ne da bi to obešal na veliki hipstersko-trendovski zvon. Je pa res, da so izkušeni inšpektorski prežvekovalni aparati pri konzumaciji zaznali prijetno kompleksen okus testa, pri presnovi pa odsotnost vsakršne zagatnosti in/ali obteženosti v abdominalnem predelu.

Pri Golobčku prakticirajo rahlo modificiran neapeljski slog pice, kar pomeni, da imajo končni diski opazen, dobro vzhajan in na nekaj mestih dobro ožgan rob; ravninski, obloženi del je tanek, a dovolj močan, da zmore, ko se v usta nosijo trikotni slajsi, brez trganja nositi tudi obilnejše obloge.

Prav pri teh se začne kazati prilagajanje slovenskemu okusu: skorajda 40 različnih kombinacij je sestavljenih v želji ugajati vsakemu, a se je ob koncu štih probe na vzorcu 10 odstotkov ponudbe izkazalo staro pravilo, da je manj več. Ker je paradižnikova omaka lahkotna in nepocukrana, mocarela dobro osušena, bazilika sveža, olivno olje blago, a karakterno, je margerita (tu ji sicer rečejo napoletana, saj so margarita poimenovali minimalistično pico z navadnim sirom) odlična izbira. Na interni Konzumovi lestvici ji sledi sezonska parmigiana s slastnimi, ne preveč mastnimi, a lepo zmehčanimi rezinami mariniranih jajčevcev. Kovaška pica, ki s kalorično kombinacijo ogrska salama-čebula-slanina-kisla smetana (veliko nje) med gosti menda velja za najbolj priljubljeno, bolj kot k vihtenju kladiva vabi k dremežu v gornjih sobanah; tartufatna, ki smo jo naročili predvsem kot kurioziteto, pa se je zaciklala v hudem boju premočnih okusov tartufate in silno slanega pršuta.

No, ampak edino, kar si velja zapomniti, draga bralka, je dejstvo, da je golobčkasti ovinek skozi Vransko med kruzanjem po štajerski avtocesti ne le varen, ampak celo priporočen.