Zeleni milijoni

Podnebni sklad je najpomembnejši finančni vir za državne zelene naložbe. V njem se zbirajo sredstva od prodaje emisijskih kuponov, ki jih morajo vsako leto kupovati veliki onesnaževalci. Največji plačnik je TEŠ. Po programu porabe sredstev iz podnebnega sklada, ki ga je marca sprejela še prejšnja vlada, naj bi letos za različne projekte in ukrepe država iz sklada namenila 106 milijonov, do leta 2023 pa skupaj 350 milijonov evrov.

Velik del tega denarja v obliki subvencij za različne naložbe, denimo nakup električnih avtomobilov ali zamenjavo kurilnih naprav, razdeli Eko sklad. Usmeritve za delovanje pa skladu daje okoljsko ministrstvo. To se je maja odločilo Eko skladu odvzeti 16,4 milijona evrov sredstev, ki so bila namenjena za spodbude za nakup do okolja prijaznih komunalnih vozil, vozila za prevoz potnikov, za leseno gradnjo občinskih stavb in trajnostno mobilnost v podjetjih. Kot je pojasnila direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, so jim sredstva odvzeli »zaradi spremenjenih okoliščin, ki so posledica epidemije covid-19«. Natančnejše utemeljitve niso dobili.

Pričakovati je, da bo denar iz podnebnega sklada po novem preusmerjen v financiranje projektov s seznama razvojnih projektov ministra Vizjaka, skupaj z gradnjo njegovega osebnega projekta iz prejšnje službe – hidroelektrarne Mokrice. Je pa prejšnji teden vlada odločila, da iz sklada nameni kar milijon 192 tisoč evrov za gradnjo nadhoda Sonce v Rogaški Slatini.

S 182 metrov dolgim nadhodom bo po navedbah vlade »omogočeno varno, neovirano in trajnostno naravnano prečkanje Celjske ceste, železniške proge in ceste na Tržaški hrib«. Projekt je zeleno luč Eko sklada dobil že decembra lani, a je potreboval še vladni blagoslov. Kot je pojasnil dolgoletni župan Branko Kidrič, želijo z nadhodom povezati ožje zdraviliško jedro z degradiranim območjem nekdanjega mizarstva. »Na tem območju želimo zgraditi centralno parkirišče P + R. V sklopu projekta želimo zgraditi še pet izposojevalnic koles.« Opozicijska občinska svetnica Andrejka Flucher je prepričana, da je projekt v zdraviliškem kraju povsem nesmiseln in bo zgolj skazil veduto Rogaške. »Povprečna starost obiskovalcev Rogaške je 60 ali več let. Nismo kraj za mlade družine.« Pri tem opozarja, da minister Počivalšek izhaja iz sosednje občine Podčetrtek.

Strokovnjaki za trajnostno mobilnost, ki smo jih prosili za mnenje, so ob načelni podpori razvoju kolesarske infrastrukture izrazili pomisleke, češ da vzpetine lahko delujejo odvračalno. »Izkušnja z nadvozom nad železniško progo v Ljutomeru kaže, da je tak klanec pretežak za številne kolesarje, naporen za starejše in neprehoden za ljudi na vozičkih ali drugih pomagalih. Hkrati gre očitno za središče naselja, kjer bi morali umirjati ali umikati motorizirane načine in pustiti nemotorizirane v parterju,« je odpisal dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta. Po mnenju Andreja Gnezde iz Umanotere z vidika višine naložbe in potenciala za znižanje izpustov projekt težko uvrstimo med prednostne. »Sploh ob upoštevanju, da bo za sofinanciranje tega projekta namenjenih kar približno 15 odstotkov sredstev, ki so v podnebnem skladu za letos rezervirana za takšne namene.«