Oklepniki, helikopterja, letalo in rakete

ZDA so država, ki v Nato, v to strateško, vojaško zavezništvo, v ostalino hladne vojne, zmeče največ denarja. Kar dve tretjini Natovih sredstev prihajata iz Washingtona. Kar je logično. ZDA so vojaška sila, a so hkrati imperij, ki izgublja svetovni primat. V številkah to pomeni, da so leta 2019 za vojsko namenile 3,42 odstotka BDP, mala Slovenija pa 1,04 odstotka, pri čemer se slovenska sredstva (in slovenski BDP) zadnja leta povečujejo. Natov namen je, da države članice za vojsko namenijo vsaj dva odstotka BDP. Slovenija naj bi ta odstotek dosegla leta 2035. Vsaj tako je bilo napisano v januarja sprejeti beli knjigi za obrambo, ki je nastala pod patronatom že skoraj pozabljenega obrambnega ministra Karla Erjavca.

Stvari pa se utegnejo spremeniti. Povečevanje finančnih sredstev za vojsko je te dni dobilo politični pospešek.

Janševa vlada je 24. junija, dva dni pred dnevom državnosti, na seji potrdila predlog zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovenski vojski, po katerem naj bi Slovenija od leta 2021 do 2026 zgolj za vojaške nabave namenila 780 milijonov evrov. Prvi dve leti naj bi država za nakupe porabila po 100 milijonov evrov, potem naj bi se znesek povečal na 145 milijonov. Lani je Slovenija za vojaške naložbe namenila »zgolj« 40 milijonov evrov. Razlog za to povečanje je, kot pravijo vladni dokumenti, »dolgotrajna finančna podhranjenost Slovenske vojske«, katere posledica je dejstvo, da država ne more razvijati »obrambne zmogljivosti za lastno obrambo, ki je temelj združevanja v kolektivno obrambo«.

V resnici je Slovenija, ki sodi med majhne države, med tistimi članicami Nata, ki za vojsko dajejo malo, a ne daje najmanj. Relativno gledano manj sredstev za vojsko namenijo Belgija, Španija in Luksemburg.

Podatki so različni, pri vprašanju deleža vojaškega proračuna za nabavo orožja je bila leta 2019 od Slovenije »slabša« le Hrvaška, Islandija, ki je tudi članica Nata, pa recimo sploh nima lastne vojske.

V ponedeljek, 22. junija, dva dni pred sprejetjem predloga zakona o vojaških naložbah, se je v kabinetu predsednika vlade ustavil predstavnik podjetja General Dynamics European Land Systems, ki je del največjega orožarskega podjetja na svetu.

Načrti Mateja Tonina in Janeza Janše so v resnici zelo smeli. Vojska tako kani 128 milijonov evrov porabiti zgolj za naložbe v letalstvo. V prihodnjih letih naj bi kupila dva helikopterja in transportno letalo, vse troje naj bi primarno uporabljale specialne sile. Hkrati bo izboljšala zmogljivosti vojaškega letališča v Cerkljah ob Krki, ki je bilo nedavno že obnovljeno, na Brniku pa bo zgrajen poseben hangar, kamor bo prestavljeno vladno letalo Falcon. Zadnje se zdi razumna in pametna naložba – pametno je tudi to, da so jo prenesli v vojaški proračun.

Res veliko sredstev naj bi država namenila za bojna vozila, oklepnike. Tako naj bi z njimi opremila obljubljeno srednjo bataljonsko bojno skupino. Po načrtih bo za oklepnike država porabila kar 408 milijonov evrov. Denar je predviden za nakup vozil 4 x 4 in 8 x 8. 408 milijonov evrov je v resnici ogromna vsota. Zgolj za primerjavo: Slovenija je junija 2006 načrtovala, da bo kupila 136 patrij in zanje odštela okoli 250 milijonov evrov. Posel zaradi podkupnin, napačnih dobav in drugih razlogov v celoti ni bil nikoli izpeljan, v Slovenski vojski pa je zdaj v rabi le 30 teh vozil. Nadalje želijo v vojski kupiti še logistično in medicinsko opremo, nov komunikacijski in informacijski sistem, ki bo odporen proti kibernetskim napadom, med drugim pa tudi nove zaloge protioklepnih raket in rakete za zračno obrambo kratkega dosega. Vrednost te postavke je 65 milijonov evrov.

Oblast s prenovo vojske misli resno. Sredi maja se je recimo začela velika promocijska in oglaševalska akcija za pridobivanje novih kadrov. Strategijo in akcijo vodi agencija Pristop, vrednost dvoletne pogodbe med Pristopom in ministrstvom za obrambo pa je 1,2 milijona evrov. Namen te akcije je povečanje števila vojakov. Kot so sporočili iz generalštaba, naj bi v petih letih Slovenska vojska štela 7000 pripadnikov stalne sestave in 1000 pripadnikov prostovoljne rezerve. Danes je v stalni sestavi 6321 vojakov, pomaga pa jim še 646 rezervistov. Vsak novi vojak je torej, če gledamo na strošek celotne oglaševalske kampanje, vreden malo več kot 1100 evrov.

Odgovornost oblasti

Oblast je v državi tista, ki določa prednostne naloge in razvojne politike. Janševa vlada je očitno presodila, da bo v prihodnjih šestih letih vojski samo za naložbe v povprečju namenila 130 milijonov evrov na leto, kar dobrih trikrat več kot leta 2019. To odločitev je sprejela na dan, ko je vladni Umar napovedal, da bo letošnja gospodarska rast za 7,6 odstotka nižja od lanske. Sprejela jo je na isti seji, na kateri je za delovanje socialnovarstvenih zavodov, med njimi tudi za domove starejših občanov, velikodušno namenila dodatnih 31 milijonov evrov (za dve leti), kar je še posebej razveselilo ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja. Za starostnike 31 milijonov evrov, za orožje pa 780. Petindvajsetkrat več.

Za starostnike 31 milijonov evrov, za orožje pa 780. Petindvajsetkrat več.

Marko Kržan, predstavnik Levice, je zaradi teh vladnih potez zgrožen. »Koalicija bo v kratkem sprejela radikalen rebalans proračuna zaradi velikega primanjkljaja, ki ga je povzročila kriza, ki nikakor ni končana, celo če ne bo drugega vala epidemije. Proračunskih sredstev bo primanjkovalo, zato sredstev ne bo dovolj za vse, za oborožitev in zdravstvo. Poleg tega si je vlada že v koalicijski pogodbi za cilj zastavila radikalno povečanje vojaških izdatkov in zmanjšanje izdatkov v celoti, kar je seveda mogoče le z zmanjšanjem drugih javnih izdatkov.« Nato Kržan nadaljuje, da potreb v zdravstvu in vojski ne smemo primerjati. »Slovenija niti kratkoročno niti srednjeročno ni vojaško ogrožena, kljub temu pa vzdržuje razmeroma veliko stalno sestavo, ki opravlja policijske naloge na Natovih operacijah v tujini in na državni meji, kar ne prispeva k obrambni pripravljenosti države. Hkrati je javno zdravstvo sistem stalnega, življenjskega pomena za vsakega prebivalca Slovenije, ki je bil že pred krizo v slabem stanju, po epidemiji pa v kritičnem. Dejstvo, da je vlada mimogrede zagotovila 780 milijonov evrov za nabave oborožitve s posebnim zakonom, celovitega načrta modernizacije zdravstva pa sploh nima, niti ni zagotovila sredstev za tistih nekaj naložb, ki jih obljublja, potrjuje, da ne dela v interesu državljanov, ampak tujih centrov moči.« Kržan ima prav, zakon, ki vojski obljublja dodatnih 780 milijonov evrov, ima osem členov. Pri virih zagotavljanja sredstev sta omenjena proračun Slovenije in ministrstvo za obrambo, hkrati pa v zakonu in prilogah ni nobenih jasnejših finančnih podrobnosti in določil.

Lobisti na obisku

Ni težko ugotoviti, kateri so centri moči, ki jih omenja Kržan. V ponedeljek, 22. junija, dva dni pred sprejetjem predloga zakona o vojaških naložbah, se je v kabinetu predsednika vlade ustavil predstavnik podjetja General Dynamics European Land Systems (GDELS), ki je evropski del ameriškega giganta General Dynamics, največjega orožarskega podjetja na svetu. Martin Reischer, generalni direktor dunajske podružnice GDELS, je torej skupaj s sodelavcem dva dni pred sprejetjem predloga zakona o vojaških naložbah potrkal na vrata Janševega državnega sekretarja za obrambo Bojana Pograjca. Ta je nekdanji vojak, brigadir, pred meseci je bil eden od neuradnih kandidatov za načelnika generalštaba Slovenske vojske. Je alpinist in osebni prijatelj Janeza Janše, znan tudi po tem, da je nekoč sodeloval v strokovni komisiji, ki je ministrstvu svetovala nakup oklepnikov Patria. O čem se je Reischer pogovarjal s Pograjcem, ni težko ugotoviti. Kot je zapisano na seznamu lobističnih stikov, mu je predstavil »predloge oziroma izdelke oklepnih vozil«.

GDELS je zadnje čase v Sloveniji zelo dejaven. Konec leta 2018 je v kabinet tedanjega predsednika vlade Marjana Šarca poslal posebno pismo, v katerem je predstavljal stryker MCT-30, oklepno kupolo, kompatibilno s slovenskimi patriami. Reischerja je v tistem času zanimala tudi napoved nakupa 14 novih šestkolesnikov – vojska ima sicer v rabi že 85 valukov 6 × 6, a so starejše izdelave. O novih valukih je Slovenska vojska razmišljala lani, vendar je Toninovo ministrstvo za obrambo spremenilo načrte. Po novem v srednjeročnem obdobju ne načrtuje nakupa omenjenih oklepnikov 6 x 6, pač pa ga zanimajo le vozila 4 x 4 in 8 x 8. Podjetje GDELS s tem ne bi imelo težav, prodaja tudi oklepna vozila te vrste.

Letošnjega februarja je direktor podjetja GDELS Martin Reischer na Dunaju gostil slovenske novinarje in jim povedal, da imajo v podjetju ničelno toleranco glede korupcije. To je dobro. »Izobražujemo zaposlene, da ti resnično razumejo, kaj to pomeni. Imamo stroga interna protikorupcijska pravila,« so njegove misli povzeli v Dnevniku. To je verjetno res. A o najboljšem ponudniku in protikorupcijskih klavzulah se je v teh krajih veliko govorilo tudi v času nabav patrij, zgodovina pa je pokazala, da je šlo le za besede.

Po načrtih naj bi gradnja dveh stavb nove ljubljanske infekcijske klinike z vso opremo stala okoli 130 milijonov evrov. Minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, da je to veliko, morda preveč, in da je proračunske milijone »težko zagotoviti«. Očitno res. Vendar to ne velja za milijone, namenjene za orožje.