Manj kot odstotek: popravljena ocena prekuženosti prebivalstva

Avtorji nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19, ki so na začetku maja poročali, da se je glede na prisotnost protiteles pri sodelujočih v raziskavi z virusom do sredine aprila srečal vsak 30. Slovenec, so ta teden objavili prvo podrobnejše poročilo, ki oceno prekuženosti pomembno znižuje – virusu naj bi bil do takrat izpostavljen le približno vsak 100. Slovenec.

Med 1368 sodelujočimi, ki so se odzvali vabilu, so v krvi 41 preiskovancev našli protitelesa, ki so nakazovala, da so že preboleli okužbo. Na podlagi tega so avtorji sklepali, da prekuženost populacije znaša od dva do štiri odstotke. Vendar v tistem trenutku, ker je bil uporabljeni test še povsem nov, niso imeli na voljo podatkov o tako imenovani specifičnosti testa – o pričakovanem deležu lažno pozitivnih vzorcev. Na podlagi podatkov, ki so bili od takrat objavljeni v znanstveni literaturi, so zdaj morali oceno deleža izpostavljenih pomembno znižati. Srednja ocena po novem je, da se je z virusom do sredine aprila srečalo 0,8 odstotka prebivalcev.

»Sprememba v oceni prekuženosti je velika, gre za povsem drugačno zgodbo,« meni dr. Maja Pohar Perme, predstojnica Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki pri raziskavi ni sodelovala. »S svojimi modeli smo do sredine aprila delež prekuženosti ocenili kot 0,53-odstoten, ob upoštevanju vseh virov negotovosti pa skoraj zagotovo ne več kot 1,45-odstoten.« Prvotna visoka ocena nacionalne raziskave jih je zelo presenetila. »Takoj smo jo pripisali težavam s specifičnostjo testa, saj si nismo znali predstavljati, kako bi pri takih vrednostih še vedno lahko razložili dejansko opažene podatke o številu umrlih, hospitalizacij ...«

Tudi glede na podatke iz držav, ki jih je covid-19 veliko bolj prizadel, lahko sklepamo, da je bila prvotna ocena slovenske izpostavljenosti virusu močno pretirana. Ta teden so bili denimo v medicinski reviji Lancet objavljeni izsledki španske nacionalne raziskave, ki je prisotnost protiteles do sredine maja potrdila pri približno petih odstotkih sodelujočih v raziskavi, pri čemer je delež v nekaterih urbanih predelih presegel deset odstotkov. Tudi iz Švedske, ki se je spoprijemanja z epidemijo lotila liberalneje, brez strogih omejitvenih ukrepov, so sredi junija poročali, da je protitelesa proti virusu razvilo le dobrih šest odstotkov prebivalstva.

Se pa kaže, da zgolj testiranje z ugotavljanjem prisotnosti protiteles ne razkrije celotne zgodbe. Ljudje, pri katerih okužba poteka asimptomatsko ali v zelo blagi obliki, pogosto razvijejo izredno malo protiteles in ta po okrevanju hitro izginejo iz krvnega obtoka. A raziskovalci s Karolinskega inštituta v Stockholmu so konec junija poročali, da pomemben delež ljudi z asimptomatsko ali blago okužbo virus očitno premaga s T-limfociti, posebno vrsto belih krvničk, ki so specializirane za prepoznavanje in uničevanje okuženih celic. Kot je za spletno stran inštituta dejal strokovnjak za nalezljive bolezni dr. Marcus Buggert, njihovi izsledki, ki sicer še niso prestali recenzijskega postopka, nakazujejo, da je delež ljudi, ki so po okužbi razvili odpornost s T-levkociti, približno dvakrat tolikšen kot delež ljudi, pri katerih je v krvi po okužbi mogoče najti protitelesa. Prekuženost prebivalstva bi tako vendarle utegnila biti večja, kot nakazujejo raziskave prisotnosti protiteles.