Otroci na varni strani

Finska je marca, ob izbruhu pandemije covid-19 v Evropi, tako kot večina evropskih držav zaprla svoje šole. Šole so bile sicer odprte za učence med 1. in 3. razredom, a so bili starši pozvani, naj se, če le lahko, raje odločijo za šolanje na domu. Šole so spet odprli sredi maja, a le za dva tedna, saj so se nato začele poletne počitnice.

Finska soseda Švedska se je na drugi strani odločila, da bodo zaradi nizkega zdravstvenega tveganja, ki ga virus pomeni za otroke, osnovne šole ostale odprte vse do začetka poletnih počitnic sredi junija. A število odkritih okužb pri otrocih je v tem času v obeh državah ostalo na približno enaki ravni. Finska je do sredine junija zabeležila 584 potrjenih primerov okužbe v starostni skupini od 1 do 19 let, kar pomeni 52 na sto tisoč prebivalcev. Švedska je v tem času v tej starostni skupini zaznala 1124 potrjenih primerov oziroma 49 na sto tisoč prebivalcev. Umrl ni nihče.

Nedavno objavljeno skupno poročilo strokovnjakov za javno zdravje iz obeh držav ugotavlja, da zaprte ali odprte šole »niso imele zaznavnega neposrednega vpliva na število potrjenih primerov okužb med šoloobveznimi otroki«.

To ni gripa

Množično zapiranje šol – na vrhuncu prvega vala epidemije je bilo po podatkih Unesca doma več kot 90 odstotkov vseh šolajočih se otrok na svetu – je bilo v prvem obdobju razumljivo. Države so ravnale v skladu z izkušnjami, ki so jih strokovnjaki pridobili pri preučevanju drugih nalezljivih bolezni dihal. Pri večini drugih bolezni so namreč otroci glavni nosilci epidemije – tisti, ki bolezen prinesejo domov in raztrosijo po populaciji. Dober primer je gripa. Vsakoletni sezonski izbruh pomembno oslabi v času zimskih šolskih počitnic, ko virus nima možnosti za širjenje med učenci. Na podlagi teh izkušenj je bilo ob luknjičastem poznavanju novega virusa šole smiselno zapreti in s tem zapreti eno potencialno ključnih poti za razsoj virusa v skupnosti.

A sčasoma se je začelo kopičiti vse več podatkov, ki so govorili v prid temu, da je vloga otrok pri tej epidemiji drugačna. Da pri širjenju novega virusa niso glavni igralci, temveč prej statisti. Otroci se okužijo manj pogosto kot odrasli. Potek okužbe je praviloma izjemno blag. Zapleti, kot je denimo vnetni sindrom, podoben Kawasakijevi bolezni, so izjemno redki, podobno kot zapleti pri običajnih otroških boleznih, s katerimi smo se naučili živeti. Poleg tega pa vse kaže, da otroci, tudi ko se okužijo, zelo redko širijo okužbo. In to je ključno za normalno delovanje šol v jeseni.

Da otroci okužbo le redko širijo, sploh v šolskem okolju, so ločeno ugotovili epidemiologi v številnih državah, poleg Švedske denimo tudi v Franciji, Avstraliji in na Nizozemskem. Na Finskem so v dveh tednih po odprtju šol zabeležili 23 primerov okužb v šolah, 16 učencev in sedem odraslih. Od njihovih 450 tesnih stikov v šolskem okolju, ki so jih epidemiologi poslali v karanteno, ni zbolel nihče.

Preventivno zapiranje vseh šol je nesorazmeren ukrep, ki ni učinkovit in povzroči več škode kot javnozdravstvene koristi.

Irski epidemiologi so pregledali podatke o širjenju okužb v šolah v marcu, preden so zaprli šole. Zaznali so šest primerov okužb v šolskem okolju, tri pri otrocih in tri pri odraslih. Nihče od njih se ni okužil v šoli. In nihče od njih v šolskem okolju okužbe ni širil dalje.

Osnovne šole ne bi smele biti problem, večja negotovost pa vlada glede srednjih šol. V nasprotju z mlajšimi otroki so mladostniki namreč dovzetnejši za okužbo in njeno širjenje. To denimo dokazuje izbruh na gimnaziji Rehavia v Jeruzalemu, ki so jo morale izraelske oblasti kmalu po vnovičnem odprtju spet zapreti, potem ko se je okužilo več kot sto dijakov in 15 učiteljev.

Previdni optimizem

V Sloveniji imamo spodbudne izkušnje. Vnovično odprtje šol ni povzročilo večjega širjenja okužb. »Glede na podatke, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da nismo imeli opravka s širjenjem okužb v šolah. Nismo zaznali prenosa okužbe med otroki,« nam je povedal dr. Mario Fafangel, vodja Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ. »Tudi v drugih državah opažajo, da za otroke večje tveganje pomeni odrasla oseba, torej predvsem starši in učitelji. Prenos z učitelja na učenca smo zaznali tudi pri nas.«

Vendar pa si iz razpoložljivih podatkov kljub temu ne upa povleči premočnih zaključkov. »Odkar smo šole spet odprli, so veljali precej strogi ukrepi pod nadzorom izobraženega učiteljskega kadra, zato ne moremo z gotovostjo trditi, kaj bi se zgodilo, če bi se v šolah obnašali na enak način kot pred epidemijo. Prav tako so otroci ob kakršnihkoli simptomih okužbe dihal ostajali doma.«

Je pa tudi vnovično zaostrovanje epidemije v času šolskih počitnic močan kazalec, da zaprtje šol nima pomembnega vpliva na njen potek, kot je vidno tudi iz na začetku omenjene primerjave med Švedsko in Finsko.

Dr. Fafangel napoveduje intenzivno preučevanje vseh izsledkov v zvezi z vlogo otrok do septembra. »Na podlagi vseh podatkov in izkušenj bomo lahko oblikovali ustrezna priporočila. Za ukrepe, ki so bili uvedeni v času po vnovičnem odprtju šol, lahko rečemo, da so se izkazali za učinkovite. Če pa se bo na podlagi izkušenj tudi iz drugih držav izkazalo, da je tveganje za prenos med učenci res majhno, potem lahko tudi ukrepe naredimo bolj prijazne in življenjske.«

Optimistična je napoved, ki jo je za Nedelo izrekla vodja strokovne skupine za epidemijo dr. Bojana Beović: »Šola je verjetno ena od aktivnosti, ki bodo jeseni potekale skoraj normalno.« Predvsem pa se je treba izogibati splošnim ukrepom. Če se v razredu pojavi okužba, naj se v karanteno za 14 dni pošljejo vsi učenci tega razreda. Če bo okužb v šoli več, naj se za 14 dni zapre šola. Preventivno zapiranje vseh šol pa je nesorazmeren ukrep, ki ni učinkovit in povzroči več škode kot javnozdravstvene koristi. Da ne govorimo o tem, da so odprte šole ključne za normalno delovanje celotne družbe.

Pri tem pa se je treba zavedati, da bomo s približevanjem zimskim mesecem stopali po neznanem terenu. Morebitni ponovitvi letošnje epidemije gripe, ki je dodobra izpraznila šolske razrede, ob hkratni prisotnosti koronavirusa v populaciji, bi se bilo iz previdnosti dobro čim bolj izogniti. Če hočemo tudi pozimi odprte šole, bi bilo res smiselno množično cepljenje otrok proti gripi.