18. 7. 2020 | Družba
Evolucija sadja in zelenjave s pomočjo starih slik
Za to sta se odločila biolog Ive De Smet in umetnostni zgodovinar David Vergauwen, ko sta si pred časom skupaj ogledovala sliko priznanega slikarja iz 17. stoletja
Ivana Kobilca: Tihožitje s slivami, 1924 (Narodna galerija)
Umetnostna zgodovina in biologija sta znanstveni področji, ki na videz nimata veliko skupnega. V Belgiji pa sta se našla znanstvenika, ki želita na osnovi starih slik preučevati evolucijo sadja in zelenjave, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Biolog Ive De Smet in umetnostni zgodovinar David Vergauwen sta si pred časom skupaj ogledovala sliko priznanega slikarja iz 17. stoletja.
De Smet ni bil povsem prepričan, katero zelenjavo vidi na sliki, a ker sta s prijateljem Vergauwenom opazovala delo enega boljših umetnikov svojega časa, sta prepričana, da gre za dober oris in porodila se jima je ideja, da bi na starih slikah preučevala razvoj sadja in zelenjave.
Kasneje sta na upodobitvah lubenic iz časa starega Egipta odkrila enake črte, kot jih imajo lubenice še danes, poroča strokovna revija Trends in Plant Science. Na osnovi genetske analize lista rastline iz ene od staroegipčanskih grobnic pa sklepata, da so ljudje lubenice kultivirali že pred več kot 4000 leti.
Eden od njunih naslednjih izzivov bo preučevanje Marijinih slik, pri čemer bosta morala upoštevati, da vsi umetniki niso povsem realno upodabljali sadja in zelenjave na nabožnih slikah. Obstajajo pa še druge pasti, kot so slikarji, pri katerih se ne moreta zanašati na točnost naslikanega, kar npr. velja za Picassa. Srečujeta pa se tudi s pomanjkljivimi kataloškimi opisi slik, kjer sadje, zelenjava in tudi druge rastline niso vedno omenjeni in opisani.
Eden od njunih naslednjih izzivov bo preučevanje Marijinih slik, pri čemer bosta morala upoštevati, da vsi umetniki niso povsem realno upodabljali sadja in zelenjave na nabožnih slikah.
Pri svojem projektu zdaj upata na sodelovanje muzejev po vsem svetu. "Ni nama težko iti do Louvra in si tam ogledati slik ali to početi kjerkoli v Evropi, a muzeji so tudi v Aziji, Afriki, Latinski in Srednji Ameriki .... Tam bi se lahko naučila veliko novega," je v reviji razložil De Smet, ki je pozval muzeje in ljubitelje umetnosti, da jima pošljejo posnetke slik, na katerih je hrana rastlinskega izvora.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.