Zametki glokalizacije

Okrepčevalnica Foksner
Ribčev Laz 42
Tel.: 040 771 931
Žerjavica v Foksnerjevem žaru je razpaljena vsak dan od 16. do 22. ure.

Ambient:
resno masivne mize in klopi zunaj, notri podedovana separejasta temnikava 80’s gostilna

Napitki:
dovolj zanimiv nabor slovenskih rokodelskih pivakov, stejk lahko poplaknete tudi z Jakončičevim merlotom

Dostopnost:
parkirišče pred lokalom se utegne kar hitro zapolniti, to pomeni, da je treba na plačljiva občinska; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
burger gauner bržolni stejk

Ne tako fino:
vegi burger

Cene za burgerje se prično pri 7,5 (brgr & pšanc) in končajo pri 12, kolikor cenijo gaunerja. Čebulni obročki so 3, crème brûlée 3,2, tiramisu pa 4 evre.

»A kredit za parkirnino so nam že odobrili?« je med kobacanjem na zadnji sedež konzumobila našega zakladničarja pobaral dežurni inšpektor. Očitno so tudi do njegovih ušes prišle govorice o eni od glavnih bohinjskih turističnih znamenitosti, blizu obale jezera tudi do tri evre na uro segajočih parkirnih postavkah. No, ker gre za eno glavnih perlic v slovenski turistični ogrlici, za povrhu ležečo v Triglavskem narodnem parku, je razumljivo, da je treba avtomobilom namenjene kvadratne metre dobro zaračunati.

Dodaten dokaz, da Bohinjci bolj kot vse drugo na tem širnem svetu cenijo svojo robo, smo našli v okrepčevalnici Foksner, kjer cenovni vrh ponudbe burgerjev z 12 evri zavzema tzv. gauner – očitno zato, ker je premazan z bohinjsko zaseko, omaka je ojačana s studorskim česnom, polpet iz bohinjske govedine pa obložen z rezino bohinjskega dimljenega sira in bohinjske slanine. Še dobro, da se z bohinjskim izvorom ne dičijo še rezine rdeče čebule, list ohrovta in bombeta, saj bi to ceno verjetno pognalo severno od 15 evrov. Res pa je, da je ta kronski dragulj Foksnerjeve ponudbe odličnega okusa, polpet je sočen, grillmajster je lepo ujel razmerje med kompaktnostjo in rahlostjo, zaradi višine celotne konstrukcije, h kateri veliko prispeva (pre)visoka bombeta, bi težave utegnili imeti edino drobnoustni jedci.

Ceni in igrarijam s karijevimi omakami, kimčiji in tartufi navkljub pa se nam vendar zdi malo škoda, da se pri gaunerju (in govejih polpetih, ki so v vseh burgerjih pripravljeni iz tu odraslega goveda) konča Foksnerjevo bohinjenje – če že v drugih ne, bi vsaj v vegetarijanskem burgerju pričakovali, da bo vanj vtaknjeni sir od tu, ne pa iz kar ene tvornice čedarja. In če se bližini jezera in tekočih bistrih voda navkljub niso lotili razvijanja kakšnega ribjega burgerja, bi lahko vsaj pri piščančjem domišljijo odpeljali korak naprej od fileja, kečapa in majoneze.

Onstran burgerije zna Foksner na nad oglje postavljeno rešetko zabrisati tudi zoren stejk ameriškega angusa in ga z nje vzeti v ravno pravem trenutku, da jedca navduši z izjemno mehkobo in sočnostjo in da se postreženi dodatki, kot sta gorčica in fabriška bbq omaka, zdijo popolnoma odveč (po bohinjsko trmaste natakarice nikakor ni bilo mogoče preprositi, da bi k stejku prinesla vzorček onega kimčija, ki ga dajejo v enega izmed burgerjev – »ker se to res ne da«), cukrpekarski oddelek pa ob koncu obeda na mizo postavi simpatični izvedeni klasiki, kot sta crème brûlée in tiramisu, ter odlično, na peščeno prhkem drobljencu temelječo svilnato čokoladno tortico.

Foksner je v Bohinjski kot prinesel globalno trendovsko ljudsko kuharijo, generično ponudbo in sestavine tu in tam obarval z lokalnim koloritom, zato je to razmeroma varna okrepčevalna izbira za obiskovalce jezera z vseh koncev sveta. In Slovenije.