Samo da kroži (denar)

Pri skrbi za okolje so številne težave obstajale že pred prihodom Andreja Vizjaka na položaj okoljskega ministra. Vendar pa okoljevarstveniki od marca letos bijejo plat zvona pri vsaki novi »rešitvi«, ki jo pripravi njegovo ministrstvo. Eno takih »rešitev« zdaj načrtuje za »razbremenitev okolja z odpadki«. Gre za predlog sprememb uredbe o odpadkih.

Na ministrstvu sploh ne skrivajo, da želijo s predlogom zlasti pospešiti gospodarsko dejavnost: »Predelava odpadkov v proizvode je eden od najpomembnejših načinov krožnega gospodarstva. Dosedanja pravna ureditev ni omogočala uresničevanja teh ciljev v zadostni meri, zato je bila potrebna sprememba uredbe.« Uredba večinoma upošteva varovanje okolja, saj je bila pripravljena z namenom, da bi okolje razbremenili odpadkov. Žal pa se zdi, da bodo z njo to storili tako, da bodo odpadke pospešeno, brez zadostnih varovalk za okolje, naravo in zdravje, prekvalificirali v tržne gradbene proizvode, ki bodo nato pristali v tleh, nasipih ob vodah in v stavbah.

Gospodarska zbornica Slovenije je predlagane spremembe uredbe seveda že podprla, tri okoljevarstvena društva – zasavski Eko krog, Ljudska iniciativa Moravče in Šaleško EKO gibanje – pa so prejšnji teden opozorila na spornost predlaganih »rešitev«. Ker imamo v Sloveniji že več okoljskih žarišč, ki so nastala prav zaradi neustreznih varovalk pri predelavi in vgrajevanju gradbenih proizvodov iz odpadkov, so v društvih pričakovali, da bodo na ministrstvu v uredbo dodali okoljske in zdravstvene varovalke ter uvedli strožji nadzor nad prehodom odpadka v gradbeni proizvod. A zgodilo se je, svarijo društva, ravno nasprotno.

Če bo uredba sprejeta, napovedujejo nadaljnjo erozijo standardov. »Že zdaj podjetja poleg predvidenega materiala v proizvode brez sankcij vgrajujejo še kopico nevarnih odpadkov in različen material, ki ga ni v evidencah,« pravi Uroš Macerl iz Eko kroga. Ker ni učinkovitega nadzora in ukrepov, podjetja proizvodov iz odpadkov tudi ne vgrajujejo po predpisanih postopkih. »Rudnik Trbovlje-Hrastnik je na Bukovi gori v Trbovljah vgrajeval proizvode, narejene iz mešanice odpadnih pepelov in žlindre iz različnih kotlov v papirnici Vipap Krško. Proizvode bi moral pred vgrajevanjem navlažiti, a tega ni naredil zaradi visokih stroškov, saj bi to stalo 800 tisoč evrov.«

Kljub opisanemu slabemu sedanjemu položaju pa predlog sprememb uredbe o odpadkih ne predvideva dodatnega okoljskega nadzora nad nastajanjem proizvodov iz odpadkov. Po novi uredbi naj bi določanje nabora onesnaževal in mejnih vrednosti večinoma prepustili gospodarskemu ministrstvu in specializiranim institucijam za gradbeništvo, kot je javni Zavod za gradbeništvo Slovenije, ki dela neposredno s predelovalci odpadkov. »Kot če bi volkovom dal čuvati ovce in verjel njihovim poročilom o stanju črede,« karikira Macerl. Vsebnosti nevarnih snovi naj se ne bi več merile v vhodnem materialu, kar bi bilo nujno, pač pa le v izlužkih iz proizvodov v tla. A to še ni vse: povsem je izpuščeno varovanje voda, v celoti so prezrte zahteve EU-zakonodaje, kot je predpis REACH, v katerem so varovalke za zdravje ljudi in okolje pred tveganji, ki jih lahko povzročijo kemikalije. Predlog sprememb uredbe tudi ne predvideva vodenja evidenc, zato ne bo mogoče slediti, kateri material se uporablja, kje in v kakšnih količinah.

Nova uredba ministrstva za okolje predvideva manj nadzorovano predelavo odpadkov v tržne gradbene proizvode, ki bodo nato pristali v tleh, nasipih ob vodah in v stavbah.

V ozadju teh predlogov, ki jih okoljsko ministrstvo razglaša za nujne za pospešitev krožnega gospodarstva, poznavalci vidijo dve nameri. Ena je pripraviti teren podjetjem za čim preprostejšo predelavo in rabo različnega odpadnega materiala, ki nastaja pri gradnji velikih infrastrukturnih objektov. Spomnimo se, da je namen ministra Vizjaka vendar pospešiti za 7,7 milijarde evrov infrastrukturnih projektov. Drugi, morda primarnejši cilj pa je legalizacija sporne prakse, to je izdajanja slovenskih tehničnih soglasij (STS). Soglasja je zadnja leta podjetjem izdajal zlasti omenjeni Zavod za gradbeništvo Slovenije. S pridobitvijo soglasja pa je proizvod iz odpadkov dobil status gradbenega proizvoda, čeprav je nastal s predelavo odpadkov, za katero ni harmoniziranih tehničnih meril ne na ravni EU ne na nacionalni ravni. A januarja letos je državno odvetništvo v pravnem mnenju, ki ga je pripravilo za ministrstvo, nedvoumno potrdilo, da je podeljevanje teh soglasij nezakonito. Torej je nezakonito izdanih tudi več kot 250 okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih je agencija za okolje podelila na podlagi teh soglasij. Čeprav v okoljskih društvih zahtevajo umik nezakonito izdanih soglasij in dovoljenj ter sanacijo območij z nezakonito vgrajenim materialom, vladna ministrstva nezakonitost prikrivajo oziroma skušajo legalizirati.

Očitke v zavodu za gradbeništvo sicer označujejo kot „lažne in zavajajoče“: »Soglasja se nikakor ne izdajajo nezakonito, ampak v skladu z zakonodajo.« Zavod za gradbeništvo, ki Vizjakove »napore« očitno podpira, pri tem uporablja popolnoma enake argumente (oziroma stavke) kot vlada: spremembe so po njihovem potrebne, »da bi v prihodnje krožno gospodarstvo v Sloveniji lahko v polnosti zaživelo.« Ne samo to: ravno to sredo so ljubljanski kriminalisti po dolgotrajni preiskavi kazensko ovadili odgovorne osebe podjetja z območja Moravč zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Neuradno gre za podjetje Termit, ki ga kot kršilca izpostavljajo tudi okoljevarstveniki.