Cepivo in plazma

Ta teden je bilo v medicinski reviji Lancet objavljeno obetajoče poročilo o klinični raziskavi s cepivom proti novemu koronavirusu, ki so ga razvili na Univerzi v Oxfordu. Cepivo je pri nekaj več kot 500 prostovoljcih sprožilo močan imunski odziv – razvili so protitelesa proti okužbi, v njihovi krvi pa so zaznali tudi tako imenovane t-limfocite, bele krvničke, specializirane za zaznavanje in uničevanje okuženih celic.

Raziskovalci so cepivo izdelali na osnovi adenovirusa, ki povzroča prehlad pri šimpanzih, tako da so mu z genskim inženirstvom odvzeli možnost, da bi okužil ljudi, dodali pa genski zapis za izražanje posebnega proteina, značilnega za koronavirus. Šlo je za zgodnjo fazo kliničnih raziskav, v kateri še niso preverjali, ali cepivo dejansko varuje pred okužbo, temveč zgolj varnost in sposobnost sprožitve imunskega odziva. Ključne raziskave, v katerih bodo morali cepiti veliko ljudi in nato opazovati, ali so manj dovzetni za okužbo v primerjavi z necepljenimi, so naslednja stopnja. Je pa prisotnega kar nekaj optimizma, da bi cepivo, če se res izkaže za učinkovito, vsaj v omejenih količinah lahko bilo na voljo še pred koncem leta.

Medtem so v Sloveniji pod pokroviteljstvom Zavoda za transfuzijsko medicino (ZTM) strokovnjaki končno pripravljeni na zbiranje krvne plazme ljudi, ki so preboleli covid-19. Gre za to, da so po okužbi v njihovi krvi prisotna protitelesa, transfuzija plazme (tekoče sestavine krvi) pa bi lahko bila uporabljena kot dodatna strategija za zdravljenje pri hudem poteku bolezni. »Na podlagi dosedanjih izkušenj medicinska stroka doma in v tujini ocenjuje, da je prebolevniška plazma možno in učinkovito zdravilo za covid-19,« pravi vodja projekta dr. Polonca Mali. »Zdravljenje s plazmo ni novost, saj so tako že v prejšnjih desetletjih zdravili nekatere okužbe. Izkušnje zdravljenja drugih koronavirusnih okužb, kot sta SARS in MERS, so pokazale skrajšanje časa hospitalizacije in zmanjšanje umrljivosti.«

Projekt so zagnali že aprila, a se je uvajanje novih postopkov, testiranj in pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj ter finančnih sredstev nekoliko zavleklo. Zdaj so pripravljeni. Prve pilotne odvzeme plazme so opravili že prejšnji teden, v kratkem pa bodo k darovanju začeli vabiti potencialne darovalce. Najprej jih bodo iskali med tistimi, pri katerih je bila okužba potrjena s testom, v poštev za darovanje pa pridejo tudi tisti, ki sicer niso opravili testa, a so jih na podlagi kliničnih znakov in stikov opredelili kot verjetno okužene. »Za eno terapijo zdravljenja potrebujemo vsaj dve enoti darovane plazme. Želimo zbrati vsaj 200 enot različnih krvnih skupin, za kar bi potrebovali vsaj 100 do 150 darovalcev,« pravi dr. Polonca Mali.

Pri tem morebitne darovalce pozivajo, naj se jim oglasijo tudi sami. Za darovanje so primerni prebolevniki covid-19, pri katerih je od zadnjega kliničnega znaka preteklo vsaj 14 dni in niso imeli hudega poteka bolezni. Prav tako morajo ustrezati vsem merilom za izbiro krvodajalcev.

Po svetu sicer potekajo številne raziskave rabe plazme prebolevnikov, njena uporabnost za bolnike s covid-19 pa je še vprašljiva. Nekateri strokovnjaki poročajo o ugodnejšem poteku bolezni, spet drugi blagodejnega učinka ne zaznajo. Prejšnji mesec je bilo denimo v strokovni reviji JAMA objavljeno poročilo o kitajski klinični raziskavi, med katero pri bolnikih niso zaznali pomembnega izboljšanja poteka bolezni. Je pa pri rabi prisotnih veliko spremenljivk, ki jih je treba preveriti – od tega, komu bi prebolevniška plazma lahko pomagala, do tega, v kateri fazi bolezni bi bila najuporabnejša.