Angleška trata posebne sorte

Nekoč izjemno slavljena kratko pristrižena »angleška« trata je danes primerna samo še za igrišča za golf. Po Združenem kraljestvu se od leta 2013 širi moda uvajanja divjih travnikov. Zamisel so v praksi najprej preizkusili v Rotherhamu v osrednji Angliji, da bi prihranili pri stroških košnje. Ob 13 kilometrih glavne ceste so uredili površine, na katerih rastejo raznolike divje rastline. Občino je k temu nagovorila dobrodelna organizacija za ohranjanje divjih rastlin Plantlife, ki je ugotovila, da naj bi bilo Združeno kraljestvo samo v zadnjem stoletju izgubilo kar 97 odstotkov travnikov z divjimi rastlinami. Pred tem so mestne oblasti travo strigle »na kratko«, ker naj bi bila tako videti lepše in ker naj bi bilo tako laže pobirati nanjo odvržene odpadke. Rotherham od uvedbe divjih travnikov vsako leto prihrani 23 tisoč funtov, ker ne plačuje košnje.

Divji travniki so se dobro prijeli, zato so jih že uvedli tudi v Sheffieldu, Derbyshiru, Birminghamu in Newcastlu. Franziska Schrodt z Univerze v Nottinghamu se ne čudi, da so bili travniki dobro sprejeti, saj »vse več ljudi zanimajo okoljska vprašanja. Poleg tega se voznikom travniki zdijo lepi, zaradi tega pa je raven stresa za volanom nižja.« Plantlife opozarja, da je po Združenem kraljestvu še okoli 500 tisoč kilometrov podeželskih cest, ob katerih bi prav tako lahko rasle divje rastline, s čimer bi podvojili število naravnih travnikov.

Enega prvih poskusov ohranjanja nekošenih travnikov so se konec maja lotili tudi pri nas. Dvajsetega maja, na svetovni dan čebel, je Mestna občina Ljubljana predstavila akcijo »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. Gre za akcijo ozaveščanja o pomenu pozne košnje za čebele, s katero je želela opozoriti na pomen ohranjanja travniške rastlinske sestave, ki zagotavlja pašo opraševalcem, podaljšuje cvetenje travniških sestavov na zelenih površinah v mestu in s tem upošteva trajnostni razvoj, ohranja in veča biotsko raznovrstnost ter zmanjšuje ogljični odtis. Na drugih javnih zelenih površinah v Ljubljani pa še vedno kosijo od štiri- do sedemkrat na leto.

Vseeno Ljubljana in Kranj ostajata dve izmed redkih večjih mest brez odloka, ki bi zapovedoval košnjo na stavbam pripadajočih zemljiščih. V Mariboru je z odlokom o zelenih površinah košnja vsaj štirikrat na leto celo zapovedana. Čeprav globa za kršenje odloka ni predpisana, je inšpekcija lani uvedla 52 postopkov zoper lastnike zemljišč. V Slovenskih Konjicah je treba kositi vsaj enkrat na mesec, sicer sledi 250 evrov globe. Inšpektorat za kmetijsko zemljišče pa vam lahko izda globo ne le za nepokošeno kmetijsko, ampak tudi za nepokošeno nezazidano stavbno zemljišče. Trzin in Brezovica sta občini, ki odrejata celo primeren čas košnje. Če boste tam ob nedeljah ali praznikih kosili ali obrezovali z napravami, ki povzročajo hrup, vas lahko prikrajšajo za znesek, enak vrednosti turističnega bona.

Ker se Slovenija rada hvali z bogato čebelarsko tradicijo, bi veljalo tudi pri nas razmisliti o zaraščanju javnih površin z divjimi rastlinami. Ne le da bi s tem prihranili kak evro in omogočili večjo biotsko raznolikost, ampak bi delavcem, ki kosijo ob cestah, verjetno prihranili tudi katero od poškodb.