Kolateralna korist?

Ena od redkih pozitivnih zdravstvenih posledic ustavitve javnega življenja na vrhuncu epidemije je bilo, kot kaže, občutno znižanje števila prezgodaj rojenih otrok. Prezgodnje rojstvo namreč velja za velik dejavnik tveganja za slabše zdravje v kasnejšem življenju. Neonatologi iz številnih držav poročajo o drastičnem upadu števila nedonošenčkov. Na Irskem so med januarjem in aprilom letos zabeležili za kar 70 odstotkov manj prezgodnjih rojstev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na Danskem je bil upad v času tako imenovanega ’lockdowna’ kar 90-odstoten. Podobne številke opažajo v Kanadi, Avstraliji, ZDA in še kje. Strokovnjaki to zmanjšanje previdno pripisujejo dejstvu, da so bile nosečnice zaradi ustavitve javnega življenja izpostavljene manj stresnim dejavnikom, prav tako pa so si lahko privoščile več počitka. A za kakršnekoli zanesljivejše ugotovitve je še prezgodaj.

V ljubljanski porodnišnici sicer tega trenda niso opazili. Število prezgodnjih rojstev je po besedah dr. Lilijane Kornhauser Cerar, vodje enote za intenzivno terapijo in nego novorojenčkov, primerljivo s predhodnimi leti, ne za prezgodnja rojstva nasploh ne za najbolj nezrele otroke, rojene pred 28. tednom nosečnosti. »Torej pri nas podobnega, ’blagodejnega’ učinka SARS-CoV2 nismo opazili.«

Previdna je tudi pri interpretaciji vzrokov za upad, ki ga opažajo v drugih državah. »Že več let opažamo neenakomernost razporeditve rojstev nedonošenčkov prek leta. To pomeni, da se tudi pri nas občasno srečujemo s prazno intenzivno in tedne ni enega rojstva izjemno nezrelega nedonošenčka, potem pa pride obdobje, ko se v eni noči rodijo trije ali štirje, in obdobje, ko intenzivna poka po šivih.« Tega pojava jim doslej ni uspelo pojasniti z nobeno strokovno vzdržno razlago. »In čisto mogoče je, da so tudi pri teh opažanjih koronavirusni ukrepi zgolj slučajno ’v igri’. Če bi samo s ’karantenskim obnašanjem’ res zmanjšali število prezgodnjih rojstev, bi pa to bilo sanjsko.«