Čigave napovedi o poteku epidemije poslušamo?

Pri sklepanju o razvoju in poteku epidemije se vlada med drugim zanaša na napovedi računalniških modelov. Največ se govori o modelu, ki so ga razvili na odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. »Sodelavec dr. Matjaž Leskovar je prvo napoved objavil že na začetku prvega vala epidemije v Sloveniji,« je povedal dr. Leon Cizelj. »Ta napoved je nastala z uporabo Matjaževega modela, ki ga je razvil s podatki iz province Hubei na Kitajskem, še preden je virus SARS-CoV-2 prišel v Slovenijo. Matjaževe napovedi so bile – to danes zlahka preverimo s podatki iz prvega vala covid-19 v Sloveniji – izjemno natančne.« Že takrat je inštitut ponudil sodelovanje vladni svetovalni skupini za covid-19 in ta ga je, tako Cizelj, sprejela. »Od takrat vsak dan sodelujemo in zanjo pripravljamo dnevne ocene stanja in občasno tudi projekcije.« Trenutno ocenjujejo, da imamo opraviti s kvazistacionarnim stanjem, v katerem vsak okuženi v povprečju okuži še enega človeka. »V prihodnjem obdobju se bo število dnevnih pozitivnih testov predvidoma gibalo v območju od 5 do 35.«

Je pa pri tem upravičeno vprašanje, zakaj je modeliranje poteka epidemije zaupano jedrskim fizikom. Z vsem spoštovanjem do njihovega znanja bi težko trdili, da so strokovnjaki za obravnavo zdravstvene problematike. V tujini se s takim napovedovanjem poteka epidemije navadno ukvarjajo epidemiologi. V Sloveniji jim imamo premalo.

Obstaja pa na ljubljanski medicinski fakulteti Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI), ustanova, ki se zdi poklicana za tako početje. Dejansko tudi tam s svojim računalniškim modelom napovedujejo potek epidemije, a je zanj v splošni javnosti slišal le redkokdo. »Mediji sprašujejo, in če po pravici poveš, da ogromno odgovorov temelji na vprašljivih predpostavkah in da je negotovosti veliko, si nezanimiv,« si manjše zanimanje za delo inštituta razlaga njegova predstojnica dr. Maja Pohar Perme. Največjo težavo pri modeliranju sicer povzroča pomanjkanje dobrih podatkov. »Na podlagi tega, kar imamo, lahko govori vsak, ki kaj ve o modelih in verjetnosti. Torej tudi jedrski fiziki.« Želi si, da bi bilo poročanje o izsledkih na podlagi modelov bolj kritično. »Največji izziv je pravilno ovrednotiti negotovost, ločiti trende od naključja. Vsak verjetnostni model mora vsebovati oceno negotovosti. Ne da se vsak dan v novicah interpretirajo naključna nihanja – kot da bi kdo vsak dan vrgel kocko, mi pa bi bili zaskrbljeni ob šesticah in navdušeni ob enicah.«

Področje napovednih modelov epidemije naj bi se jeseni nekoliko uredilo. Na ministrstvu za zdravje nastaja ekspertna skupina za modeliranje covid-19, katere člani bodo predstavniki družbe IBMI in Instituta Jožef Stefan. »Predvideva se, da bo ekspertna skupina v kratkem začela delovati, kar bo pomenilo, da bo poročanje temeljilo na vseh modelih in ne le na tistem, ki se bo nekomu zdel v nekem trenutku najbolj fajn,« pojasnjuje dr. Maja Pohar Perme. Po njenih besedah so sicer sedanje razmere v zvezi z epidemijo zelo odvisne od posameznih žarišč, zato modeli, narejeni na ravni celotne države, niso ključni kazalec njenega poteka. »Naraščanje je zdaj odvisno od tega, kako dobro bo mogoče zamejiti predhodne stike potrjeno okuženih.«