Vodna shramba

Slovenska obala je v teh dneh spet polna turistov. Poraba pitne vode je tako kot vsako leto v poletnih mesecih povečana. Razpoložljivost vode pa je tako kot vsako leto v poletnih mesecih zmanjšana. Reka Rižana, glavni vodni vir za rižanski vodovod, ki napaja vse štiri obalne občine, zmore zadovoljiti le približno tretjino potreb. Več kot polovica porabljene vode v teh dneh pride od drugod – iz kraškega vodovoda in Hrvaške.

Lani so bile razmere še bolj zaostrene. Zaradi razlitja kerozina pri Hrastovljah so rižansko vodo popolnoma odklopili iz omrežja. Obala je bila skoraj v celoti odvisna od »uvožene« vode. In vnovič so se prebudila že več desetletij stara prizadevanja za zagotovitev dodatnega vodnega vira, ki bi v sušnih poletnih mesecih nadomestil primanjkljaj in odpravil neprestano odvisnost obalnih občin od drugih vodovodnih sistemov.

Z majskim sprejetjem vladnega seznama pomembnih naložb, ki ga je pripravil okoljski minister Andrej Vizjak, je zadeva dobila nov pospešek. Na seznamu je tudi projekt Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja. Osrednja točka predvidene rešitve je gradnja vodne akumulacije, ki bi bila v poletnih mesecih dodatni vir vode za Obalo in rezervni vir vode za kraško zaledje.

Projekt z dolgo brado

Akumulacijsko jezero naj bi dobili z zajezitvijo enega od potokov, ki se sredi Vremske doline v občini Pivka najprej združita in nato izlivata v reko Reko – gre za potok Suhorca ali Padež. Ena od ozkih dolin, ki segajo na območje Brkinov, bi bila potopljena za nekaj deset metrov visoko pregrado. Z vodo, ki bi se v jezeru nabrala čez zimo, bi poleti lahko z navezavo do Rodika, kjer se že stikata rižanski in kraški vodovod, zadovoljevali vse dodatne potrebe obalnih občin. Poleg tega naj bi bila akumulacija tudi rezervni vodni vir za druge vodovodne sisteme na območju, od Krasa do Postojne in Ilirske Bistrice.

Dejansko gre za projekt, ki je bil na mizi že ničkolikokrat, a se je vedno kje ustavilo. Najdlje so ga pripeljali leta 2003, pravi dr. Andrej Kryžanovski, predstojnik Katedre za splošno hidrotehniko na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. »Za izvedbo projekta Padež je bilo vse pripravljeno že pred 17 leti. Za ta namen je bilo predvidenih 51 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev iz prve evropske finančne perspektive.« A zamenjava vlade leta 2004 je povzročila izgubo zanimanja odločevalcev. »Začelo se je iskanje izgovorov in postopek umeščanja v prostor se je ustavil tik pred razgrnitvijo državnega lokacijskega načrta in okoljskega poročila.«

Dr. Kryžanovski se z akumulacijo Padež ukvarja že tako rekoč vso delovno dobo. Omenjal jo je že v diplomski nalogi leta 1986. Po njegovem mnenju je zdaj skrajni čas za gradnjo, predvsem v odgovor na vse bolj sušne razmere, ki jih prinašajo podnebne spremembe. »Vodne akumulacije zagotavljajo stabilnost oskrbe z vodo. Na njih temelji večina vodooskrbe po svetu. Pri nas pa imamo vode v večini države še preveč, vendar je zato ne znamo dobro upravljati.« Dejansko velik del slovenske

Obale že zdaj uporablja vodo iz akumulacijskega jezera, le da to leži na Hrvaškem. V bližini Motovuna v hrvaški Istri so že v osemdesetih letih uredili umetno jezero Butoniga, brez katerega Istrskemu vodovodu v poletnih mesecih ne bi uspelo zadovoljiti niti vseh potreb prebivalcev hrvaške Istre, kaj šele izvažati vode v Slovenijo.

»V Sloveniji imamo vode v večini države še preveč, vendar je zato ne znamo dobro upravljati.«
– prof. dr. Andrej Kryžanovski

Da je zadrževanje vode nujno za stabilno oskrbo, je prepričan tudi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj, sicer velik zagovornik akumulacije Padež. »Vodo je treba loviti takrat, ko je na voljo. Zaradi podnebnih sprememb so zdaj padavine bolj intenzivne in manj pogoste,« je dejal v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija.

Enoglasno nasprotovanje

Drugače od nekaterih drugih naložb z znamenitega seznama ministra Vizjaka, pri katerih bi najraje z valjarjem povozil vsa nasprotovanja, pri akumulaciji Padež obljublja korekten postopek preveritve vseh mogočih rešitev, variant in vplivov. Tudi izločitev okoljskih nevladnih organizacij iz upravnih postopkov mu tu ne bi pomagala, saj je za nasprotnika dobil civilno pobudo, ki je sporne zakonske spremembe ne zadevajo.

Civilna pobuda Ohranimo Brkine, v kateri so združeni skoraj vsi prebivalci brkinskih zaselkov, je bila uradno ustanovljena konec prejšnjega meseca. Gradnji akumulacijskega jezera nasprotuje, ker gre po mnenju njenih članov za degradacijo njihovega bivalnega okolja in tamkajšnje neokrnjene narave, s tem pa za negativen vpliv na razvoj tamkajšnjega gospodarstva, od sadjarstva do turizma. Skrbi jih, da bi stoječa voda spremenila mikroklimo na območju. Ob podpori nekaterih strokovnjakov opozarjajo tudi na morebitno ogroženost bližnjih Škocjanskih jam in zaščitenih območij Natura 2000, prav tako menijo, da je projekt zaradi podnebnih sprememb nesmiseln. »Po našem mnenju z zajezitvijo Suhorce vode ne bo dovolj. Podatki iz leta 2006, ko so bile opravljene zadnje meritve, niso relevantni za današnji čas. Količina padavin se zmanjšuje, potok se manjša,« je povedal predstavnik civilne pobude Mario Benkoč. Ravno ob našem obisku je bil sicer zaradi obilnih padavin v prejšnjih dneh zelo živahen.

Problem pomanjkanja vode v Istri, so prepričani v civilni pobudi, je mogoče zadovoljivo rešiti s povezavo vseh vodovodnih sistemov na območju, torej rižanskega, kraškega, postojnskega in ilirskobistriškega. Tako povezovanje bi bilo po njihovem mnenju cenejša in hitrejša rešitev, prav tako bi ga lahko izvajali po stopnjah. Povezovanje vodovodov pa okoljsko ministrstvo po Benkočevih besedah zdaj pogojuje ravno z ureditvijo akumulacijskega zajetja. »Ministrstvo noče podpisati pogodbe za povezovalni vodovod med Ilirsko Bistrico in Rodikom. Župani so mi to povedali, si pa javno tega ne bodo upali priznati. Enako velja za park Škocjanske jame, kjer si direktor projektu ne upa javno nasprotovati.« Minister Vizjak te obtožbe zanika.

Sicer bi tudi Brkini potrebovali zanesljivejšo oskrbo z vodo. Zdaj morajo v nekatere vasi v sušnem obdobju vodo s cisternami dovažati gasilci. A njim bi zadostovala že navezava na ilirskobistriški vodovod.

Skupno dobro

Povezovanju vodovodov načeloma ne nasprotuje nihče, vsem se zdi to smiselna rešitev. A pri Rižanskem vodovodu dvomijo, da bi to lahko zadovoljivo rešilo težavo. »Rižanski vodovod pošlje v omrežje več vode kot drugi trije vodovodi skupaj,« je jasen Martin Pregelj.

Na okoljskem ministrstvu so prepričani, da bi morala biti akumulacija Padež del povezanega sistema. »Kot dodatni vir za Istro in rezervni vir za vse druge vodovodne sisteme na območju,« stalno poudarja državna sekretarka Metka Gorišek, po izobrazbi hidrologinja.

Problem pomanjkanja vode v Istri, so prepričani v civilni pobudi Ohranimo Brkine, je zadovoljivo rešljiv s povezavo rižanskega, kraškega, postojnskega in ilirskobistriškega vodovoda.

»Za zdaj vsi vodooskrbni sistemi na območju temeljijo na črpanju iz nekega vodnega vira, katerega izdatnost je odvisna od trenutnih razmer,« na veliko izpostavljenost izrednim dogodkom opozarja dr. Kryžanovski. Tak primer je recimo kraški vodovod, ki se napaja iz črpališča Klariči pri Brestovici, tik ob meji z Italijo. Vodo črpa iz vrtin, ki segajo pod raven morja, to pa je od črpališča oddaljeno manj kot tri kilometre. »Če v črpališču Klariči zaradi čezmernega izkoriščanja pride do vtoka slane vode v vrtine, to v tem trenutku pomeni, da celotno območje Krasa hipoma ostane brez vode,« je jasen.

Položaj je za prebivalce Brkinov precej nehvaležen. Projekt, ki bi pomembno posegel v njihovo okolje, jim vsaj za zdaj ne bi prinesel posebne koristi. Kajti pri akumulaciji Padež gre vendarle predvsem za reševanje problema pomanjkanja vode na Obali. Razmerje med pričakovanimi negativnimi učinki in koristmi za lokalno prebivalstvo ni dobro. In dokler obstajajo drugačne predlagane rešitve, jih bo težko prepričati, da bi sprejeli gradnjo akumulacije. Jim pa koprski župan Aleš Bržan zaradi tega očita sebičnost, češ da je voda na Obali vsakodnevno ogrožena zaradi prevoza goriva iz Luke Koper, ki ga za vozila potrebuje vsa Slovenija, tudi brkinski kmetje za svoje traktorje.