Zadnjica pripadnika Slovenske vojske sporoča: »Pridi in si vzemi!« 

Septembra 480 pred našim štetjem se je v soteski Termopile, ozkem pasu med morjem in hribi ob obali osrednje Grčije, trlo vojščakov. Okoli sedem tisoč grških hoplitov, zbranih iz različnih mestnih držav, se je postavilo po robu trumi napadalcev iz mogočnega perzijskega imperija, ki je po sodobnih ocenah štela približno 300 tisoč mož. Grki niso imeli nobenih možnosti – in tega sta se zavedali obe strani. Toda ko je perzijski kralj Kserks prek slov zahteval, naj mu nadležni branilci izročijo orožje, je grški poveljnik, Špartanec Leonidas, ki je poveljeval 300 elitnim vojščakom, gladko odsekal: »Molon labe!« Ali po slovensko: »Pridi in si vzemi!«

Te besede so se v zgodovino zapisale kot najbolj bleščeč primer lakonskega odgovora (Šparta je ležala v pokrajini Lakonija) in kot simbol vojaškega ponosa.

Skoraj točno 2500 let po termopilski bitki si ga prisvajajo strukture, ki z antično Šparto nimajo prav nobene zveze – skrajno desničarske skupine, ki špartansko tradicijo izrabljajo za gojenje svojih militarističnih kultov. Grška neonacistična stranka Zlata zora redno prireja spominske slovesnosti v Termopilah, špartansko ikonografijo uporabljajo Alleanza Nazionale, italijanska reinkarnacija leta 1995 formalno razpuščene fašistične stranke, ameriška protimigrantska milica Oath Keepers in tudi razvpita Generacija identitete, ki deluje v Sloveniji.

Takšni simboli s špartanskimi motivi so očitno prisotni tudi na uradnih uniformah Slovenske vojske; to dokazuje fotografija neimenovanega vojaka, ki jo je na začetku meseca na bencinskem servisu v Ilirski Bistrici posnel naš bralec. Vojak na pasu nosi našitek z belo silhueto hoplitske čelade, pod njo so prekrižana meča in napis »Molon labe«.

Toda slovenski vojaki svojih oblačil ne smejo okraševati z oznakami po lastni izbiri, uporabljajo se lahko zgolj uradni simboli, ti pa so strogo predpisani. Med njimi je sicer karantanski panter, tudi eden najvidnejših razpoznavnih znakov slovenskih desničarskih skrajnežev in simbol neonacistične Steirischer Heimatbund, ki je izvajala ponemčevanje slovenske Štajerske in Koroške. Nikjer pa med simboli, ki jih smejo na uniformah nositi slovenski vojaki, niso dovoljeni drugi psevdozgodovinski zmazki, ki jih za svoje potrebe iz starodavnega konteksta ugrabljajo skupine nestrpnežev. »Oznaka pripadnosti na fotografiji ni v uporabi v Slovenski vojski. Nošenje oznak, ki niso v skladu s pristojnim pravilnikom, ni dovoljeno,« so pojasnili v generalštabu.

Pri tem je omenjeni pripadnik Slovenske vojske z lakonskim izzivom na zadnjici spregledal, da Špartanci kljub slovesu niso bili nepremagljivi. Svoj čas so večjo slavo uživali pripadniki tebanske Svete gruče, skupine 300 elitnih vojščakov, pred katerimi je v 4. stoletju pred našim štetjem trepetala vsa antična Grčija. Posebnost Svete gruče je bila, da je bila sestavljena iz parov moških ljubimcev, te vezi pa so ji v boju zagotavljale še posebno trdnost in požrtvovalnost; njeni pripadniki se niso urili le v vojaških veščinah in rokoborbi, ampak tudi v plesu. Tebanski geji so se dvakrat udarili s špartanskimi hopliti in jih v bitkah pri Tegiri in pri Levktri usodno porazili.