In vendarle se okužijo

Bliža se začetek novega šolskega leta, še vedno pa ni jasno, kakšna ureditev bo veljala za slovenske otroke, ko se bodo vrnili v šolo. Šole smo spomladi zaprli, ker smo zaradi izkušenj z gripo in drugimi okužbami dihal sklepali, da otroci sodijo med glavne nosilce širjenja okužb med prebivalstvom. Do zdaj je večina raziskav kazala, da so manj dojemljivi za okužbo z novim koronavirusom in da ga, tudi če se z njim okužijo, le redko širijo. V zadnjih tednih pa so bili objavljeni izsledki nekaj raziskav, ki temu nasprotujejo.

Raziskava južnokorejskih epidemiologov, med katero so spremljali 5700 okuženih in 59 tisoč njihovih tesnih stikov, je pokazala, da so bili otroci pogosto tisti, ki so virus prenesli na druge družinske člane. »Naša velika raziskava je pokazala, da je vzorec prenosov okužb podoben kot pri drugih respiratornih virusih.« Raziskava širjenja po gospodinjstvih v italijanski deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje je pokazala, da so se otroci v prvem valu epidemije marca in aprila sicer redkeje okužili, da pa so bili pri širjenju okužbe v gospodinjstvih »učinkovitejši« od starejših.

Najbolj skrb zbujajoče z vidika vrnitve otrok v šolo je poročilo ameriške zvezne države Georgia, kjer se je okužba zelo učinkovito širila na otroškem taboru. Povprečna starost tabornikov je bila 12 let, povprečna starost osebja pa 17 let. Od 600 udeležencev se jih je z virusom okužila skoraj polovica, največji delež okuženih je bil v starostni skupini od šest do deset let. Pri tem je sicer treba omeniti, da so bile razmere za širjenje idealne, saj so otroci bivali v velikih neprezračenih skupnih prostorih, pri tem pa so veliko peli in vzklikali, kar seveda pospešuje kapljični prenos okužbe. »Naša raziskava je še en dokaz, da so za okužbo dovzetni otroci vseh starosti, v nasprotju z dozdajšnjimi poročili pa bi utegnili igrati pomembno vlogo tudi pri prenosu,« ugotavljajo avtorji. Vse te ugotovite so še vedno nenavadne, če upoštevamo evropske (tudi slovenske) izkušnje s širjenjem okužb v šolah in vrtcih, ki je bilo praviloma omejeno zgolj na učitelje in vzgojitelje.

V Nemčiji so se ravno ta teden otroci v nekaterih zveznih deželah vrnili v šolske klopi. Učence so razdelili v manjše skupine, ki pouk začenjajo ob različnem času, da bi tako preprečili mešanje med skupinami med odmori in omogočili, da zaradi zaznane okužbe ne bi bilo treba zapreti celotne šole. Sicer pa znotraj skupin za otroke ne bodo veljala nikakršna pravila o vzdrževanju medsebojne razdalje.

Nemške raziskave so spodbudne. Nedavno je bila objavljena študija Univerze v Leipzigu, ki ugotavlja, da šole v primerjavi z drugimi javnimi prostori ne pomenijo povečanega tveganja za prenos okužb, hkrati pa zaprtje šol izjemno negativno vpliva na duševno počutje otrok. Vodja raziskave, pediater dr. Wieland Kiess, je za ZDF dejal, da je treba otrokom omogočiti »kar se da normalno udeležbo pri pouku«.

Podobno je sredi julija ugotovila raziskava Tehnične univerze v Dresdnu. Na podlagi krvnih testov več kot 2000 otrok in učiteljev, opravljenih po vnovičnem odprtju šol na Saškem, avtorji niso našli dokazov, da bi se virus učinkovito širil v šolah, niti da bi otroci pogosto širili okužbo. »Ravno nasprotno,« je za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal vodja raziskave, pediater dr. Reinhard Berner. »Otroci delujejo bolj kot zavora za širjenje okužb.«