14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
Plesala bo eno poletje
Aleksandra Pivec izgublja podpornike, a še vedno jo podpira najpomembnejši – predsednik vlade Janez Janša
Veselje Aleksandre Pivec po zmagi na volilnem kongresu stranke DeSUS očitno ne bo trajalo dolgo
© Borut Krajnc
V sobotnem Delu je nekdanji finančni minister, ugledni ekonomist dr. Dušan Mramor, napisal uničujočo kritiko zamisli o demografskem skladu, ki naj bi v imenu skrbi za starejše generacije upravljal kapitalske naložbe države.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 8. 2020 | Mladina 33 | Politika
Veselje Aleksandre Pivec po zmagi na volilnem kongresu stranke DeSUS očitno ne bo trajalo dolgo
© Borut Krajnc
V sobotnem Delu je nekdanji finančni minister, ugledni ekonomist dr. Dušan Mramor, napisal uničujočo kritiko zamisli o demografskem skladu, ki naj bi v imenu skrbi za starejše generacije upravljal kapitalske naložbe države.
Zapisal je, da »ekonomskih razlogov za ustanovitev demografskega sklada absolutno ni«. Zamisel zanj pa naj bi bila »škodljiva«. Razlog za takšno trditev je, da je namen demografskega sklada priskrbeti manjkajoča proračunska sredstva, vendar za kaj takega država nima (več) virov, likvidnih naložb. »Zamišljeni demografski sklad bo imel po vrednosti najverjetneje daleč največ nelikvidnih naložb v infrastrukturnih podjetjih. Ta podjetja so za državo strateškega pomena in jih ne more kar tako prodajati, da bi v določenem času s kupnino ohranjala socialne izdatke,« je zapisal Mramor in dodal, da tako zamišljen sklad »ne bo mogel zagotoviti dodatnih denarnih sredstev, ko bo to potrebno. Tudi če bi mu to kdaj uspelo, bi bila ta sredstva bistveno premajhna.« Slovenija pač nima naftnih zalog, rudnikov zlata in terjatev do tujine …
Načrtovani demografski sklad v resnici ni pot do boljšega upravljanja državnega premoženja, prav tako ni način, kako reševati financiranje pokojnin in druga demografska vprašanja. Nastajanje demografskega sklada je poskus, da bi nad državnim premoženjem bdela politika. S tega vidika je treba razumeti tudi dogajanje v stranki DeSUS in sprenevedave odgovore Aleksandre Pivec, predsednice stranke, ki ji grozi popolna osamitev. Ta teden jo je zapustila zvesta poslanska skupina.
Aleksandra Pivec je žrtev lastne nečimrnosti, hitro je dobila višinsko bolezen, hitro je postala prepričana, da je na položaju ministrice in predsednice koalicijske stranke upravičena do privilegijev. Seveda ni edina političarka, ki jo gostijo ti ali oni hotelirji ali vinarji, verjetno pa je edina, ki je s seboj brezsramno vodila družinske člane.
Že v trenutku, ko je DeSUS vstopil v vlado Janeza Janše, je bilo jasno, da bodo v stranki težave. Najprej zato, ker je Janševo vlado pravzaprav omogočila tudi Aleksandra Pivec – njen prejšnji, večni predsednik Karl Erjavec v vlado Janeza Janše ne bi vstopil – še pomembneje pa je, da Janševa vlada počne vse tisto, česar naj ne bi. V Sloveniji želi izpeljati »kulturno revolucijo«. Zato je v stranki nemir, zato so Pivčevi podporo odrekli nekateri pokrajinski odbori, zato jo je ta teden zapustila poslanska skupina. »Ugotovili smo, da je naša stranka le podaljšek politike, ki jo vodi SDS,« je že pred časom trdila predsednica celjskega odbora Brigita Čokl in dodala, kar je bistveno, »da se o ustroju in organizaciji nekega urada za demografijo ne moremo pogovarjati, če v državi ni demokracije«.
Odhod Aleksandre Pivec, nezaupnico ji mora sicer izreči še svet stranke, pa ne pomeni samodejno, da prihaja tudi konec tretje Janševe vlade. Tomaž Gantar, zdravstveni minister in najverjetnejši (začasni) naslednik Pivčeve, je sicer že večkrat namignil, da se v vladi ne počuti dobro. Večkrat je dejal, da se bo, če se bodo razgreto ozračje in razdori nadaljevali, o tem treba pogovoriti. Sam bi, tako je razmišljal v nedavnem intervjuju za Mladino, bistveno odločneje obsodil politične skrajnosti, ki se širijo tudi iz vladnih pisarn. »Sem absoluten nasprotnik vseh teh ideologij in vseh skrajnosti. Iz mojega dela lahko vidite, da se zavzemam in spoštujem dialog, demokratična družba je zame ena največjih vrednot. Vsi ti odkloni me zato v resnici delajo nervoznega.« O odhodu iz koalicije pa Gantar javno ni govoril.
A odločitev o prihodnosti te vlade ni v Gantarjevih rokah ali rokah Pivčeve. Prav tako ni v rokah razdrobljene opozicije, ki nima 46 poslanskih glasov, potrebnih za konstruktivno nezaupnico. O tem, kako naprej, bo odločil Janez Janša. In ta podpira Pivčevo – stranki DeSUS »svetuje«, naj o svojem vodstvu odloča »na podlagi dejstev in ne zaradi pozivov ali režij pristranskih medijev pod vplivom drugih strank in ozadij«.
Zakonodaja, potrebna za ustanovitev urada za demografijo, naj bi bila že pripravljena, vlada naj bi jo obravnavala na eni izmed prihajajočih avgustovskih sej. Upokojencem pa kot vedno ostajajo drobtinice.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.