Narava v napoto

Okoljski minister Andrej Vizjak se v prizadevanjih za odstranitev vseh »administrativnih ovir« za posege v okolje ne namerava ustaviti pri kastraciji nevladnih organizacij. V intervjuju za najnovejšo revijo Glas gospodarstva, ki jo izdaja Gospodarska zbornica, je napovedal tudi revizijo zavarovanih območij Natura 2000. »Glede teh območij imam hudo zadrego, ker je dostikrat določeno območje zaščiteno brez ustreznih strokovnih podlag oziroma na podlagi povsem birokratskih opravil v preteklosti, ne pa zaradi resne vsebine. Zelo pomembno je tudi, da podnebne spremembe vplivajo na stanje habitatov, ki so zaščiteni, in tudi na stanje vrst, ki so zaščitene. Zato se zavzemam za revizijo območij Natura 2000 v Sloveniji in tudi drugod, kajti nesmiselno je, da nekaj obstaja na papirju, v naravi pa ne več zaradi različnih dejavnikov, ali človeka ali slabega gospodarjenja s tem ali pa podnebnih sprememb.«

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij s temeljnim namenom ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. V Sloveniji je določenih 355 območij s skupno površino nekaj manj kot 7700 kvadratnih kilometrov, kar ustreza več kot tretjini površine celotne države. Med vsemi evropskimi državami imamo zavarovan največji delež ozemlja.

»Slovenija je majhna dežela, a je znana po izjemni biotski pestrosti. Biologi raziskovalci so jo na podlagi strokovnih argumentov razglasili za biodiverzitetno vročo točko Evrope,« to utemeljuje Marjana Hönigsfeld Adamič z Inštituta za ohranjanje naravne dediščine LUTRA, ena od strokovnjakov, odgovornih za določanje varovanih območij. Po njenih besedah smo se v Sloveniji v pripravah na razglasitev območij leta 2004 res zanašali na nepopolne podatke. »Za popise vrst nam država ni dala ne časa ne denarja – ne takrat ne kasneje. Zdaj nam isto ministrstvo očita, da je bila Natura 2000 razglašena brez ustreznih strokovnih podlag.« Ker so v naravi stalne le spremembe, bi bila po njenih besedah revizija območij dobrodošla. »Vendar ne takšna, kakršno si zamišlja sedanji okoljski minister. Treba bi bilo ugotoviti, kje vse so še habitati izbranih vrst živali in rastlin, torej kje bi lahko živele, pa jih tam ne najdemo več. Na te habitate bi morali razširiti območja Natura 2000 in omogočiti vrstam, da jih znova poselijo, nikakor pa jih krčiti tam, kjer smo ljudje in kjer so naše dejavnosti zakrivile njihovo izginotje ali pa načrtujemo gospodarske dejavnosti, ki bi jih ogrozile.«

Tudi dr. Nejc Jogan, profesor botanike na ljubljanski Biotehniški fakulteti, priznava, da je naše poznavanje resničnega stanja slovenske narave izredno »vrzelasto«, a to pripisuje odnosu države do varovanja narave, ki se giblje v spektru od brezbrižnosti do namenskega uničevanja. V ozadju napovedi ministra Vizjaka po njegovem mnenju ni skrb za kakovost strokovnih podlag, da bi na temelju teh lahko učinkovito varovali naravo, »ampak preprost pohlep korporativnega kapitala, ki ga sedanji minister pooseblja«.

Minister Vizjak napoveduje, da bo revizijo območij Natura 2000 predlagal tudi na ravni EU. Pri tem se zaveda, da ga bodo kolegi iz drugih držav gledali postrani. »Med okoljskimi ministri članic EU bom verjetno posebnost. To je pokazal tudi nedavni pogovor z nemško ministrico za okolje. Ko je prebrala moj CV in v njem videla, da sem bil že minister za gospodarstvo in da prihajam iz energetike, je bila med pogovorom malce zaskrbljena. To povem odkrito, saj mi je na koncu to tudi povedala.«

Njegovo zagovarjanje revizije zavarovanih območij te zaskrbljenosti zagotovo ne bo omililo. »Ko se taki ignoranti pojavijo med kolegi na srečanjih ministrov EU, si seveda lahko predstavljamo, kakšno sramoto delajo državi,« je oster dr. Jogan. »Najbrž se ni treba bati, da bi mu z njegovimi šank idejami uspelo prepričati resne evropske diplomate. Žal pa so mu mentalno blizu korporativni lobiji, ki v zakulisju pritiskajo na evropsko komisijo.«