21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
Dve Sloveniji
Razkol med urbanim in ruralnim je zaradi hujskačev postal glavna politična delitev v Sloveniji, ki pa se ji moramo upreti
Umetno vsiljeni polarizaciji so na drugi strani v bran vladi stopili mladi desničarski skrajneži, samooklicani domoljubi, ki se dojemajo kot varuhi pristnega slovenskega izročila.
© Željko Stevanić
Leto 2008 je bilo prelomno za državo. Po štirih letih je z oblasti sestopila prva vlada, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša. Ta volilnega poraza z majhno razliko ni dobro sprejel; ob razglasitvi neuradnih izidov je ždel v kletnih prostorih strankinega štaba, skrit pred novinarskimi objektivi in snemalniki. Ko se je končno pojavil, je kislega obraza izrekel svojo diagnozo vzrokov za poraz: »Ljubljana je premagala večino Slovenije.« Ter dodal, da bo za lepšo prihodnost države končno treba »upoštevati tudi to, da glas centra šteje enako kot glas vasi«. Tri leta kasneje se je s soprogo Urško izselil iz Ljubljane, se nastanil na kmetiji v Šentilju pri Velenju in se iz meščana prelevil v vaščana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Matevž Rezman Tasič, Radlje ob Dravi
Dve Sloveniji
Slovensko podeželje se sooča s kopico strukturnih težav, ki se jih vlade (tako leve kot desne) niso nikoli zares lotile. Sam živim tako v statistični regiji (Koroška) kot v občini, kjer je stopnja brezposelnosti višja od državnega povprečja, kjer je povprečna mesečna plača 50€ nižja od slovenskega povprečja (in okoli 140€ nižja od povprečne plače v osrednjeslovenski regiji), kjer imamo zgolj 380 stanovanj na 1000... Več