Problematična članica

Die Welt je eden izmed najvplivnejših nemških časopisov, načeloma konservativen, a v nemškem smislu, to pomeni, da je po slovenskih merilih razmeroma odprt, liberalno kozmopolitski.

Ta teden je objavil daljši prispevek o tem, kaj naj bi se prihodnje mesece dogajalo v evropski komisiji. Konkretneje, nemški časopis je pisal, da naj bi jeseni evropski denar začele dobivati zgolj tiste države, »ki spoštujejo evropsko zakonodajo«. Misel, da bi bilo treba evropska sredstva povezati s spoštovanjem »načel pravne države«, se pojavlja že nekaj časa, intenzivneje vse od spora Bruslja z Madžarsko in Poljsko. Vprašanje spoštovanja načel pravne države se je postavilo tudi pred nekaj tedni, ko so evropski voditelji kovali finančni načrt evropskega prebujanja – Slovenija in njen premier Janez Janša sta se takrat postavila na stran Madžarske in Poljske, ki sta takšnemu pogojevanju nasprotovali. Nazadnje se je Evropa odločila za kompromis, kakšnih resnično zavezujočih in natančnih sklepov o pravni državi v sprejetih dokumentih ni, a obrise pomena spoštovanja načel pravne države v njih najdemo.

Vrnimo se k nemškemu članku. V povezavi s trditvijo, da bi lahko »več držav članic izgubilo več sto milijonov evrov pomoči«, so omenjene Poljska, Madžarska, Češka, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Slovenija. Gre za nemški pogled, med sporne države so vključene samo »nove« članice EU, kljub temu pa je skrb zbujajoče, da se je Slovenija, ki je bila nekoč »najpridnejša evropska učenka«, znašla v tej družbi. Časopis je tako omenil, da jo vodi »goreči nacionalist« Janez Janša, da naj bi se pri nas pojavljali prvi znaki razgradnje neodvisnosti sodstva in da so težave tudi z medijsko svobodo, predvsem z razumevanjem pomena svobode izražanja. Omenja Janševo navezavo na madžarskega premiera Viktorja Orbána in vstop madžarskega kapitala v slovenski medijski prostor.

Kadarkoli evropska komisija govori o pomenu spoštovanja pravne države, je treba biti pozoren. Seveda je prav, da Bruselj opozarja na pomen spoštovanja evropskih pogodb, na pomen vrednot, ki so v njih zapisane, te so vezivo Evropske unije, a ista evropska komisija sama vedno ne spoštuje načel, na katera prisega. Pri vprašanju arbitražnega sodišča in mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo je – kot nekoč Poncij Pilat – brezbrižno pogledala stran.

Konec avgusta bo Slovenija priredila 15. Blejski forum, gre za najpomembnejši diplomatski dogodek leta. Na teh srečanjih nikoli ni bila sprejeta kakšna pomembna mednarodna resolucija ali dogovor, toda to ni namen Blejskega foruma, politiki, predsedniki vlad, ministri, predstavniki mednarodnih institucij na njem izmenjujejo mnenja in sodelujejo v razpravah. Letos sta (ne prvič) udeležbo potrdila Viktor Orbán in Aleksandar Vučić, prišla naj bi tudi predsednika češke in poljske vlade Andrej Babiš in Mateusz Morawiecki, na Bledu pa bosta še hrvaški premier Andrej Plenković in kopica zunanjih ministrov, na eni izmed virtualnih razprav bo »od daleč« sodelovala direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva. Gre za ugledno mednarodno družbo.

Razprave na Bledu potekajo odprto, na forumih, in letos bodo pričakovano posvečene vprašanju, kako politični voditelji vidijo, razumejo EU po brexitu in kako se spoprijeti z epidemijo koronavirusne bolezni. Blejski forum je torej odlična priložnost, da se politiki lotijo tudi vprašanj, ki so temeljna za prihodnost skupnosti. Kaj je s spoštovanjem človekovih pravic? Ali res veljajo za vse ali le za izbrane? Kaj je narobe s širjenjem sovraštva? Kdaj demokracija prehaja v avtokracijo? Ali nekatere države epidemijo res izkoriščajo za nadzor nad državljani? Je prav, da avtokratski populisti vpliv in družbeno moč, kot se že leta dogaja na Madžarskem, večajo s koruptivno rabo evropskih razvojnih sredstev, namenjenih ljudem, državi, ne pa vladajoči eliti?

Če bodo na Blejskem forumu razpravljali tudi o teh vprašanjih, bo dogajanje na njem zanimivo, lahko pa prispeva k oprijemljivejšim spremembam v EU. Če bodo na njem govorili o »kulturnem marksizmu«, ki naj bi bil največja grožnja EU, kar je na začetku julija Janša povedal med pogovorom z Vučićem in Orbánom, pa bo to še eden od dokazov, da se je Slovenija v resnici pridružila »problematičnim članicam« EU.

V resnici ni težko predvidevati, katera izmed teh dveh možnosti se bo uresničila.