Pomembna sodna zmaga za okoljske nevladne organizacije

Vključevanje javnosti na začetku odločanja

Zasavsko društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog je doseglo pomembno precendenčno zmago na sodišču: upravno sodišče RS je s sodbo odločilo, da lahko nevladne organizacije (NVO) s statusom delovanja v javnem interesu varstva okolja sodelujejo že v tako imenovanem predhodnih postopkih, v katerih Agencija RS za okolje (Arso) odloča, ali mora biti za neko investicijo oziroma poseg izvedena presoja vplivov na okolje ali ne – če izkažejo, da bi poseg lahko pomembno vplival na okolje.

Arso je do zdaj zastopal stališče, da NVO ne morejo kot stranski udeleženec sodelovati v predhodnih postopkih, temveč se lahko pritožijo šele na izdani sklep Arsa – pri čemer pa, gre opozoriti, vložena pritožba ni zadržala izvajanja sklepa Arsa. To je v praksi pomenilo, da so investitorji, ki so dobili sklep Arsa, da za njihovo investicijo ni potrebna izvedba presoje vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje, nadaljevali z gradnjo in jo celo pospeševali, kljub temu, da se je NVO pritožil in zahteval izvedbo presoje vplivov na okolje.

"Investitorji si v predhodnem postopku namreč prizadevajo izkazati, da so vplivi njihovih investicij na okolje in zdravje minimalni oziroma jih sploh ni, saj jim to zagotavlja najcenejšo izvedbo investicij. Če je NVO s svojo pritožbo zoper sklep Arsa slučajno uspel (kar je bilo sicer v praksi malo verjetno), je moral investitor nato izvesti postopek presoje vplivov na okolje (PVO), vendar pa je bila investicija praviloma v tej točki že bila dokončana," opisujejo dozdajšnjo prakso v Eko krogu, ki ga vodi Uroš Macerl. Tako stanje je zlasti problematično v primerih, ko bi naknadna presoja vplivov na okolje pokazala okoljsko nesprejemljivost investicije, ki pa je v naravi že stala.

Upravno sodišče opozarja Arso na Aarhuško konvencijo

Najnovejša sodba Upravnega sodišča RS tako prakso spreminja: »Upravno sodišče RS je s sodbo odločilo, da ima NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja, pravico kot stranski udeleženec sodelovati že v predhodnem postopku, če izkaže, da bi investicija lahko pomembno vplivala na okolje. Sodišče svojo odločitev utemeljuje z Aarhuško konvencijo, ki zagotavlja udeležbo javnosti pri odločanju v okoljskih zadevah - in sicer že na začetku odločanja, ko so še vse možnosti odprte in je sodelovanje zato učinkovito.« Namen Aarhuške konvencije, ki velja za simbolni instrument okoljske demokracije in k spoštovanju katere so zavezane države EU, je zagotoviti dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju ter dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

V Eko krogu opozarjajo, da z vključevanjem javnosti (tudi okoljskih NVO) na začetku odločanja pridobijo vsi: »Investitor že zgodaj dobi informacijo o tem, ali je projekt sploh okoljsko sprejemljiv, in če, na kakšen način. S tem se izogne nasedli investiciji ali nepotrebnim dodatnim stroškom prilagajanja. Lokalni skupnosti so prihranjena dolgoletna dokazovanja prekomernih vplivov na njihovo okolje in zdravje ter jeza in stres. In ohranijo kakovostnejše in bolj zdravo bivalno okolje.«

Eko krog je to pomembno spremembo prakse Arsa sicer dosegel prek upravnega spora, ki ga je društvo sprožilo zoper Republiko Slovenijo (Ministrstvo za okolje in prostor, katerega organ je Arso) v konkretnem primeru . Po naših infomacijah gre za načrtovano umestitev asfaltne baze v poslovni coni krajevne skupnosti Teharje v mestni občini Celje. Arso je Eko krogu zavrnil vključitev v predhodni postopek, v katerem Arso odloča, ali bo za asfaltno bazo, ki jo želi zgraditi podjetje VOC Ekologija, mora biti izvedena presoja vplivov za okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali ne.

Zavrnitev je Eko krog izpodbijal na Upravnem sodišču, to pa je društvu pritrdilo v celoti – in zdaj mora Arso odločiti ponovno v skladu z razsodbo in v skladu z Aarhuško konvencijo Eko krogu omogočiti sodelovanje v predhodnem postopku. Eko krog bo v postopku sicer vztrajal, da je izvedba presoje vplivov na okolje načrtovane asfaltne baze nujna: »V bližini živi več tisoč prebivalcev, v poslovnih objektih v neposredni bližini dela večje število ljudi, v zračni razdalji manj od kilometra se nahaja večje nakupovalno središče. V neposredni bližini obratuje največje skladišče utekočinjenega naftnega plina in polnilnica tehničnih plinov. V primeru puščanja plina bi postroj asfaltne baze lahko povzročili eksplozijo neslutenih razsežnosti. Baza bi ležala znotraj evakuacijskega pasu skladišča. Bila bi vir škodljivih emisij (fini delci, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi, formaldehid, benzen, heksan, fenoli, PAH, toluen, ogljikov monoksid). Med njimi gre izpostaviti izjemno škodljivo organsko spojino benzen, ki spada v III. skupino rakotvornih snovi. Nastajali bi nevarni odpadki, povečal bi se hrup, lokacija pa leži na poplavnem območju.«