Glokalizacija (KP remix)

Džungla Gastrobar
Vojkovo nabrežje 6, Koper
Tel.: 030 377 654
Džungla od ponedeljka do četrtka obratuje od 9. do 23. ure, ob petkih in sobotah potegne do 1. popolnočne, ob nedeljah pa miruje.

Ambient:
duhovito in domiselno urejen in opremljen prostor s finimi muzikami in sproščenim vajbom

Napitki:
poleg večinsko primorske (jasno, da istrsko fokusirane), večinoma naturalne in lepo kurirane vinske ponudbe mešajo zanimive koktajle

Dostopnost:
verjetno je najbolj praktično, če se podaš v labirinte velikega, ob Ferrarski cesti zakoličenega parkirišča; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
eklektična ustvarjalnost taco z boškarinom jagnječje »sarmice«

Ne tako fino:
ukvarjanje z zelenjavo se bolj ali manj konča pri kimčijih

Šefov štirihodni meni stane 28, pethodni (priporočamo!) je 32 evrov. Narezki sicer stanejo od 4,5 do 8,2, ulične sendvičarije od 6,5 do 9,8 evra, tople jedi od 8 do 11, sladoled 3, sladica pa 5 evrov.

» A mislite, da imajo kače? « je med vožnjo proti slovenski obali začelo skrbeti enega od bolj zadržanih inšpektorjev, ki so bili napoteni v Džunglo, še precej frišno – a očitno dovolj razvpito in znano, da je bila tudi na torkov večer prijetno zapolnjena – koprsko gastronomsko atrakcijo. Rabo zadnje besede opravičuje že interier, še posebej s stropa viseče gugalnice ob mizicah za dva, za katere konzumovci med oznakama simpatično in neuporabno soglasno dvigujemo roko za drugo. Še posebej, če kani biti tvoj džungelski postanek daljši kot za koktajl; pa tudi zato, ker imamo raje, da nam tla izpod nog spodmikata dobri pijača in jedača kot pa zibajoča se na štrik obešena deščica.

Na polju osnovne dejavnosti je džungelska ekipa več kot suverena: že ko se ob kozarcu kolaborativne (Zaro + Gordia) peneče šporke pred jedci ob kosih res dobrega domačega kruha in raznih narezanih zvezdniških delicijah (Cigoj, BioSing, Butul, Orešnik) znajdejo namesto teleta z oslom pripravljeni vitello tonnato, domača pašteta s kandirano pomarančo in z obiljem sicer zelo poletnih (beri: nizkoaromatičnih) tartufov posut tatarski, nasekljan iz križanca med wagyu bikcem in angusarko, je jasno, da se tu s hrano ne hecajo. Oziroma da se z njo hecajo na simpatičen, zanimiv in igriv način. Recimo tako, da v prerezano masleno štručko vtaknejo debelo, pocvrto lovko hobotnice, s kimčijem ojačano majonezo in s peteršiljem ozelenjeno omako in stvar poimenujejo pussy dog; pa tako, da mehak mehiški koruzni taco obložijo z do konca zmehčanim (in s čokolado nadgrajenim) ragujem iz boškarina, ali tako, da soparjeno kitajsko štručko bao zafilajo s kosom ocvrtega telečjega priželjca in kimčijem iz blitve, ali pa tako, da japonski sendvič katsu pripravijo s hrustljavo ocvrtim ombolom in mariniranim rdečim zeljem. Formula je jasna: osnovna forma izvira iz bolj ali manj eksotičnega uličnega prigrizka, vsebina je po izvoru sestavin tradicionalno istrska, po dodelavi pa trendovska. Celoten paket je odličen – na pogled in v ustih.

Ker se džunglisti tu ne ustavijo, ampak uličarijo nadgrajujejo tudi z resnejšimi krožniki – odlična je počasi dušena jagnjetina, ki jo nato kot v nekakšne sarme zavijejo v solatne liste in postrežejo z zapečenim mladim krompirjem in krasno jajčno omako; kost je kar zdrsnila iz pečenega rebra z močno bbq omako in arašidi; izjemna je bila z notranje strani vratu onega wagyu-angusa odrezana in na hitro opečena mišica (s pametno – ker je ni potrebovala – ločeno postreženo omako iz borovnic in gorčice), všeč nam je bila tudi po baskovski šegi osmojena skutna pita – lahko povzamemo, da gre za več kot le prepričljiv, zelo aktualen, s svetovnimi trendi skorajda (pogrešamo malo več ukvarjanja z zelenjavo, pa tudi morskim življem) popolnoma uglašen bistro, kakršnega bi bilo veselo vsako resno mesto.