Kdo so MAO?

Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je dokaz, da mladim v Sloveniji ni vseeno

»Politična levica v Sloveniji. Lenin, Marx in Stalin zanjo niso več dovolj radikalni. Zdaj časti Maa. Protesti v Ljubljani, 4. septembra 2020, ki jih podpirajo mainstream mediji in SD, LMŠ, Levica,« je 5. septembra na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša in zraven objavil fotografijo članov Mladinske aktivistične organizacije (MAO) na protivladnih protestih, na kateri v rokah držijo napise MAO. Javnemu stampedu na mlade, ki na Trgu republike zgolj uveljavljajo svojo demokratično državljansko pravico do protesta, so se pridružili tudi mediji blizu stranke SDS, Nova24TV je o njih objavila članek, ki je nosil naslov »Zakaj se moramo bati mladih MAO aktivistov: iz ZDA prihaja val levičarskega nasilja, ki ima korenine v maoizmu«, Domovina.je pa je svoj zapis o tem naslovila »Je Mao Zedong politični zgled današnji mladini?«. Tudi novinar TV Slovenija Jože Možina ni ostal tiho, prav tako je delil fotografijo mladih protestnikov in pripisal: »Kaj je v glavah ljudi, da se zgledujejo po diktatorju/režimu, ki je pobil 65 milijonov ljudi in rušil kulturo? Močno orožje maoizma je bilo javno ščuvanje-poniževanje in ritualno sramotenje drugače mislečih, na koncu ubijanje. Smo še lahko naivni?« Ob tem je pripel tudi povezavo na videoposnetek s portala YouTube, ki ga je objavil skrajno desni teoretik zarot Paul Joseph Watson.

Zdelo se je, kot da se nihče ne zmeni za odgovor mladih aktivistov, ki so na Twitterju pojasnili, da niso podporniki maoizma, temveč aktivistična organizacija, ki ne podpira totalitarizma ali kakršnekoli druge oblike zatiranja in diktature. »Naša kratica je samo provokacija, ki pa je opazno uspela!« so dodali.

Mimogrede, tudi Muzej za oblikovanje in arhitekturo uporablja kratico MAO, a ta na desnici doslej še ni zmotila nikogar. Če odmislimo stigmatizacijo, imajo mladi aktivisti prav, Janša jim je res pomagal do večje prepoznavnosti, pravzaprav jih je prav on javno vzpostavil, saj so opazili visok porast v zanimanju za njihove objave. Člani MAO se v resnici od ideoloških tem precej distancirajo, zanima jih predvsem vsebina – s predlogi in zahtevami želijo omogočiti predvsem lepšo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost za mlade v Sloveniji. Obenem pa jih želijo tudi zbuditi in aktivirati, da se začnejo dejavno vključevati v boj za prostor, iz katerega jih je država skoraj povsem izrinila.

V MAO ne izključujejo možnosti, da bi čez čas, v obdobju nekaj let, ko združenje dozori in si pridobi več političnih in aktivističnih izkušenj, iz tega nastala tudi politična stranka.

Člani skupine MAO so mladi različnih starosti, od srednješolcev do študentov, njihovo število pa se iz tedna v teden povečuje, četudi so za zdaj precej na začetku, saj so se uradno združili šele letos poleti. V statut so zapisali, da so prostovoljno, samoorganizirano in demokratično gibanje mladih, ki deluje na področju političnega aktivizma, njihov slogan pa je »Mladim ni vseeno!«. V istem dokumentu piše tudi, da lahko sodelujejo tudi z drugimi organizacijami v Sloveniji ali po svetu, ki prispevajo k razvoju sorodnih dejavnosti in imajo podobne namene ter cilje. Pravijo, da si želijo (z)graditi enakopravno družbo, v njihovo organizacijo pa se lahko včlanijo vsi, stari nad 13 let, ki se ukvarjajo s političnim aktivizmom, z njimi pa lahko navežete stik tudi prek družabnih omrežij, denimo Instagrama (@mladi_aktivisti), Twitterja (@mao_uradni) ali Facebooka (/mladinskaaktivisticnaorg).

Svoje »želje in zahteve« so razdelili na deset sklopov: spoštovanje vseh človekovih pravic, šolska reforma, ustaviti vulgarnost v politiki in na Twitterju, svoboda in delovanje medijev, borijo se zoper rasizem in nacionalizem, zanje so pomembni kultura, zdravstvena reforma, razvojna naravnanost okoljske politike, pregon korupcije ter razpust oziroma odstop trenutne vlade. Poudarjajo, da niso podmladek nobene od obstoječih političnih strank, jim je pa blizu del programskih vsebin Levice, sicer pa sodelujejo denimo z združenji, kot so Mladi za podnebno pravičnost, saj se jim zdi okoljska politika v Sloveniji še posebej problematična, ker je praktično ni.

Eden od ustanovitvenih članov MAO je srednješolec. Njegovega imena ne bomo zapisali, ker želi, da javnost spozna predvsem aktivnosti in zahteve organizacije, torej skupnosti in ne posameznikov. Vseeno pa je zanimiva tudi njegova osebna zgodba, saj je predstavnik generacije, ki stereotipno velja za apolitično. Njegov vstop v aktivizem je povezan z  obdobjem karantene v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa, v katerem je s starši spremljal Odmeve in Tarčo na nacionalni televiziji, torej informativne oddaje, ki so razkrivale korupcijo in nepravilnosti tretje Janševe vlade. Te so ga tako zelo zjezile, da se je odločil, da mora tudi sam nekaj ukreniti in prispevati delež k izboljšanju razmer v državi.

V mesecih, ki so sledili, se je s somišljeniki povezoval predvsem prek Instagrama – skupaj so začeli hoditi tudi na petkove protivladne proteste. Tam bodo tudi na vseh, ki sledijo, pravi, obljublja pa tudi več vidnih akcij.

V MAO ne izključujejo možnosti, da bi čez čas, v obdobju nekaj let, ko združenje dozori in si pridobi več političnih in aktivističnih izkušenj, iz tega nastala tudi politična stranka. Morda pa se je Janez Janša ustrašil prav tega. Če je aktualni premier v čem dober, je to v identificiranju močnih nasprotnikov, ki utegnejo v prihodnosti ogrožati njegov prestol. In če je to prepoznal v mladih aktivistih ter jih že vnaprej stigmatiziral, je to za njih lahko zgolj dobra popotnica.