Jaz tebe.Ti mene. Vsi vse.

Ko smo se spomladi spoprijeli s prvim valom epidemije, je bilo nošenje mask ukrep, ki je bil slabo raziskan in katerega učinkovitost za preprečevanje okužb v splošni javnosti je bila vprašljiva. Resda je bilo mogoče logično sklepati, da glede na razširjeno uporabo v zdravstvu maske vsekakor imajo zaščitni učinek. A predvsem med epidemiologi je bilo glede njihove uporabe v splošni javnosti precej zadržkov. V prvi vrsti zato, ker je zaščitne opreme takrat primanjkovalo že za zdravstvene delavce. Skrbelo jih je tudi, da ljudje mask ne bodo znali ali hoteli uporabljati pravilno in da jim bo uporaba mask dala lažen občutek varnosti, zaradi katerega bodo manj pozornosti posvečali dokazano učinkovitim ukrepom ohranjanja fizične razdalje in primerne higiene. Svetovna zdravstvena organizacija sprva ni priporočala splošne uporabe zaščitnih mask v javnosti.

Kdor se hoče danes oborožiti z znanstvenimi argumenti proti splošni uporabi zaščitnih mask, ima na voljo precej širok nabor literature, star le nekaj mesecev. Na začetku aprila so strokovnjaki s Harvarda v New England Journal of Medicine, najuglednejši medicinski strokovni reviji, denimo zapisali, da »nošenje mask zunaj zdravstvenih ustanov zagotavlja majhno, če sploh kakšno zaščito pred okužbo«. A ko so avtorji tega zapisa ugotovili, da njihovo mnenje nasprotniki mask navajajo kot argument proti njihovi splošni uporabi, so se čutili dolžne dodatno pojasniti svoje stališče. »Ta izjava se je nanašala na stike z naključnimi mimoidočimi na javnih mestih, ne pa daljše interakcije v zaprtih prostorih. /.../ Močno podpiramo pozive strokovnjakov za javno zdravje, naj ljudje nosijo maske, ko jim okoliščine ne dopuščajo striktnega ohranjanja fizične razdalje.«

»Delovanje protimaskarjev nas potiska proti novemu lockdownu.«
– Infektolog dr. Marko Pokorn

Svoja priporočila je bila prisiljena posodobiti tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Priznavajo sicer, da široka uporaba mask v javnosti v tem trenutku še ni podprta s trdnimi in neposrednimi dokazi, pri odločitvi za tak ukrep pa je treba upoštevati morebitne koristne in tudi škodljive učinke. »Vendar pa upoštevajoč obstoječe raziskave o vlogi presimptomatskih in asimptomatskih prenosov okužb in rastoč nabor opazovalnih dokazov o učinkih uporabe mask v več državah, ob zavedanju težavnosti spoštovanja fizične razdalje v določenih situacijah, državam priporočamo, naj svojim prebivalcem v okviru celovitih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb v določenih situacijah in okoljih priporočijo tudi uporabo mask.«

V podporo maskam je prejšnji teden na vladni novinarski konferenci nastopila tudi predstojnica ljubljanske Infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki je bila sprva tudi sama precej skeptična do njihove uporabe v javnosti. »Če v družbi in tudi v nekaterih strokovnih mednarodnih institucijah sprva ni bilo velikega navdušenja za uporabo mask, so razmere v državah, ki so imele veliko primerov okužb, in ne nazadnje tudi razmere pri nas, pokazale, da je uporaba mask kar učinkovit način preprečevanja prenosa virusa.«

Načelo previdnosti

Navodila ali priporočila glede nošenja mask v javnosti se med evropskimi državami precej razlikujejo. Najstrožji so pričakovano v državah, ki jih je prvi val epidemije najbolj prizadel. Izjema je seveda Švedska, kjer se glavni državni epidemiolog Anders Tegnell vztrajno upira pozivom, naj vsaj v nekaterih primerih zapove uporabo mask. Vztraja, da so dokazi o učinkovitosti mask prešibki, prav tako pa se boji, da bi zaradi mask ljudje pozabili na nujnost vzdrževanja razdalje in bi bilo v zaprtih prostorih zaradi tega več gneče.

Trdnih dokazov o učinkovitosti mask dejansko še vedno ni in jih bo zaradi praktičnih in etičnih omejitev tudi težko zagotoviti, saj si v pandemičnih razmerah ni mogoče privoščiti dvojno slepe randomizirane študije. Zanašati se je treba na posredne in anekdotične dokaze. Tak primer je zgodba o frizerkah v ZDA, ki sta bili nosilki okužbe z blagimi simptomi in sta v času, ko sta bili kužni, oskrbeli 139 ljudi. A pri tem sta nosili masko in okužbe nista prenesli na niti eno od strank.

Na začetku avgusta je bil v medicinski reviji Lancet objavljen članek skupine mednarodnih strokovnjakov v zvezi z zaščitnimi maskami, v katerem avtorji ugotavljajo, da še vedno ni jasno, na kateri točki razširjenosti okužb med prebivalstvom koristi splošne uporabe mask prevladajo nad negativnimi vidiki. »A glede na jasne dokaze o škodljivih učinkih bolj strogih ukrepov bi uporaba zaščitnih mask v številnih situacijah lahko bila sprejemljiva, kljub potrebi po dodatnih dokazih.«

»Državam priporočamo, naj svojim prebivalcem v okviru celovitih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb v določenih situacijah in okoljih priporočijo tudi uporabo mask.«
– Svetovna zdravstvena organizacija

Ali kot svoje stališče v prid splošni uporabi mask v uvodniku utemeljuje medicinska revija JAMA, so v odsotnosti trdnih dokazov dovolj prepričljivi tudi argumenti za uporabo načela previdnosti. »Z uporabo mask v skupnosti ne izgubimo veliko, lahko pa veliko pridobimo.«

Ob zgolj posrednih znanstvenih dokazih o učinkovitosti mask je med najpogosteje navajanimi argumenti pravzaprav »zdravorazumsko« opažanje, da vsakršna ovira pred usti vsaj malo pripomore k temu, da svojih telesnih tekočin iz ust in nosu ne trosimo preveč naokoli. In to je pri kapljičnem prenosu bolezni pač ključno. Maske, kot je bilo že ničkolikokrat poudarjeno, so namreč namenjene predvsem zaščiti drugih pred našimi izločki, ki bi lahko, ne da bi se tega zavedali, vsebovali viruse. Njihov osnovni namen ni osebna zaščita, temveč zaščita drugih, zaščita skupnosti. »Maska je fizični zaslon za našo slino in sluz, zato je kakršnakoli maska boljša od pljuvanja kapljic sline v ljudi. Ni treba, da kirurška maska, ki jo nosimo, zadrži posamezne viruse, ti so količinsko veliko manj pomembni za okužbo kot ogromne količine virusov v kapljicah sline in sluzi,« je v pogovoru za 24ur.com lepo razložil imunolog dr. Alojz Ihan.

Še vedno pa je mogoče najti tudi skeptične glasove. Predvsem bode v oči razlika med priporočeno uporabo zaščitnih mask in dejanskim ravnanjem ljudi. Prav vsa strokovna priporočila brez izjeme zahtevajo zelo skrbno ravnanje z maskami in njihovo pogosto menjavanje, ljudje pa pri svojem vsakdanjem ravnanju v zvezi s tem pridno iščejo bližnjice. Najsi bo to nošenje maske pod brado, razkrit nos za lažje dihanje ali pa neskončno recikliranje že zdavnaj izrabljenih mask. Epidemiologinja dr. Nina Pirnat, nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zato glede mask ostaja neprepričana: »V zdravstvu se je uporaba zaščitnih sredstev izjemno izboljšala. Tam je doslednejša uporaba skupaj z drugimi ukrepi vsekakor koristna. V nezdravstvu pa ta hip ne morem potrditi, da maske pri nas služijo namenu in kakorkoli vplivajo na zmanjšanje števila okužb. Nepravilne uporabe in napačnega nošenja je namreč ogromno.«

»Ta hip ne morem potrditi, da maske pri nas služijo namenu in kakorkoli vplivajo na zmanjšanje števila okužb. Nepravilne uporabe in napačnega nošenja je namreč ogromno.«
– Epidemiologinja dr. Nina Pirnat

Dr. Alenka Kraigher, nekdanja dolgoletna predstojnica centra za nalezljive bolezni pri NIJZ, je predvsem razočarana, ker se ji zdi, da smo zaradi mask zanemarili druge, dokazano učinkovite ukrepe, kot sta higiena kašlja in govorjenja ter ohranjanje razdalje. »Temu bi lahko rekli tudi bonton. Mislim, da so vladni govorci ravno temu dali premalo poudarka. V času tuberkuloze so prav s poudarjanjem olikanega vedenja s sloganom ’ne pljuvaj’ v veliki meri omejili bolezen. To se je močno prijelo in danes nihče več ne pljuva v javnosti.« Po njenih besedah so maske, ki, če pravilno pokrijejo nos, usta in segajo pod brado, nekoliko zadržijo kapljice, pravzaprav potuha nespodobnim navadam. »V taki situaciji z neupoštevanjem pravil lepega obnašanja podpiram pravilno uporabo mask v zaprtih prostorih in v gneči na prostem. Do nadaljnjega so tako rekoč najenostavnejši način varovanja pred kužnimi kapljicami.«

Dejstvo pa je, da mask praviloma ne uporabljamo v razmerah, ki so najpogosteje vir okužb, denimo v domačem okolju ali ob druženju s prijatelji.

Protimaskarji

Ne glede na razpoložljivost nekaterih dokaj dobrih argumentov proti obveznosti nošenja mask v javnosti so se v številnih državah po svetu, pa tudi v Sloveniji, oblikovale skupine ljudi, ki temu ukrepu pripisujejo vse mogoče zarotniške razsežnosti. Tako imenovani protimaskarji imajo zapoved nošenja mask za metodo podrejanja prebivalstva in poseg v osebno svobodo. Zatrjujejo, da so maske neučinkovite in nevarne, slišati je tudi argumente, da nas želijo oblasti z maskami oziroma »nagobčniki«, kot jih imenujejo, pripraviti na to, da bomo laže sprejeli cepljenje, ko bo na voljo.

Omenjanje cepljenja ni naključje. Stališča nasprotnikov mask se namreč prekrivajo s stališči nasprotnikov cepljenja. In tudi nekatere najglasnejše nasprotnike mask poznamo že iz zgodb v zvezi s cepljenjem. Tak primer je denimo Mateja Černič, doktorica proticepilstva z novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije. V Kanadi je prav tamkajšnje proticepilsko združenje vložilo tožbo proti državi, da bi razveljavilo obveznost nošenja mask.

Infektolog dr. Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike in dolgoletni borec za obrambo cepljenja, med protimaskarji in proticepilci vidi kar nekaj vzporednic. »Oboji zanikajo resnost bolezni in oboji oporekajo učinkovitosti preventivnega ukrepa, ki ga zagovarja stroka, in zatrjujejo, da je oporekani preventivni ukrep škodljiv. V bistvu gre za antipreventivce – upirajo se vsem preventivnim ukrepom, ker so mnenja, da kršijo njihovo svobodo, jih omejujejo v življenju ter celo ogrožajo njihovo zdravje.«

Težava je v tem, da to počno na račun skupnosti. »Delovanje protimaskarjev nas potiska proti novemu lockdownu, saj bomo z opuščanjem preventivnih ukrepov spodbudili porast števila okužb, ki bo presegel pomladanskega, prej ali slej dosegel tiste bolj ranljive starostne skupine prebivalstva, potem se bomo pa znašli v bistveno večjih težavah kot spomladi. Ko do tega pride, vabim vse antimaskarske influencerje in njihove sledilce, da pridejo pomagat v bolnišnice in domove starejših občanov negovat bolnike, saj bo kadrovsko podhranjeno zdravstvo zagotovo klecnilo.« V zdravstvu si takšne ustavitve javnega življenja, kot smo mu bili priča spomladi, namreč ne moremo več privoščiti. »Na svetu ni samo covid, ljudje zbolevajo zaradi številnih drugih, tudi precej bolj nevarnih bolezni. In imajo pravico do obravnave in zdravljenja. V Italiji se je na primer pokazalo, da so spomladi zaradi nedostopnosti zdravstva in strahu pred obiskom zdravnika, otroci zaradi ne-covid bolezenskih stanj kasneje in tudi prepozno prišli v bolnišnico, kar je imelo za posledico dolgotrajne hospitalizacije, nekaj otrok pa je tudi umrlo. Tega pri nas ne bi rad doživel.«

Solidarnost na preizkušnji

Nošenja mask v zaprtih javnih prostorih, roko na srce, ne moremo označiti za neživljenjski ukrep. Zahteva pa majhno žrtev vsakega izmed nas. »Vsem nam je prijetneje biti brez maske kot z njo, ampak vseeno je človeško in solidarno žrtvovati nekaj udobja za pravico zdravstveno ranljivih do svojega življenja in pravico družbe, da živi brez zaustavljanja šol in bolnišnic ter javnega prometa in velikih delov gospodarstva,« je jasen dr. Alojz Ihan.

In velika večina ljudi se vsaj na načelni ravni tega zaveda in skuša solidarno tudi delovati. Ko so inšpektorji ta teden preverjali spoštovanje obveznosti nošenja mask, kršitev niso odkrili. »Velikanska večina uporablja maske v skladu s priporočili in zahtevami,« pravi psiholog dr. Aleksander Zadel. »Se pa zavedam, da je intenzivno ’izobraževanje iz potrošniških pravic’ v zadnjih tridesetih letih doseglo cilj, ko se veliko posameznikov res počuti izjemnih in posebnih, nepovezanih z družbo in širšo družbeno odgovornostjo, ter prepričanih, da splošna priporočila za njih ne veljajo, ker oni niso skupnost, temveč individuum.«

Sicer pa bi nas moralo dejstvo, da se trenutno prepiramo o nošenju mask, na neki način razveseliti. To namreč pomeni, da nam gre obvladovanje epidemije razmeroma dobro. In kot je prejšnji teden v Odmevih dejala dr. Bojana Beović: »Potek epidemije v Sloveniji ne bi bil tako sorazmerno zadovoljiv, če ne bi nas večina razumela, za kaj igre, in smiselno sledila ukrepom.«

Filtracija virusa

Ali z maskami ščitimo tudi sami sebe?

Ključni razlog za zapovedovanje nošenja mask je, da morebitni asimptomatski prenašalci virusa okužbe ne bi nevede širili dalje. Osebna zaščita je v drugem planu, bistvena je zaščita skupnosti. A raziskovalci s Kalifornijske univerze v San Franciscu menijo, da bi lahko nošenje maske pripomoglo tudi k osebni zaščiti. Natančneje – zaradi maske bi lahko covid-19, če bi se okužili z virusom, preboleli v blažji obliki. Navadne kirurške ali tekstilne maske nas ne morejo zaščititi pred tem, da bi prišli v stik z virusom. Lahko pa pripomorejo k temu, da je količina virusa, ki smo ji izpostavljeni, manjša, kot bi bila sicer, je prepričana infektologinja dr. Monica Gandhi. In če smo ob okužbi izpostavljeni manjši količini virusa, bi lahko bil tudi potek bolezni blažji, saj bi naš imunski sistem vsiljivca laže obvladal. Kot je dejala za spletno stran univerze, bi lahko bilo povečano nošenje mask eden od razlogov za razmeroma blažji potek drugega vala epidemije. Več okužb bi lahko bilo asimptomatskih. Za utemeljitev svoje teorije, ki so jo objavili tudi v recenziranem članku, raziskovalci navajajo primer izbruhov na dveh križarkah. Ob februarskem izbruhu na znameniti ladji Diamond Princess je bilo od 634 okuženih 18 odstotkov asimptomatskih. Marca se je izbruh zgodil na argentinski križarki. Potnikom in posadki so takoj razdelili zaščitne maske. Od 128 okuženih je bilo kar 80 odstotkov asimptomatskih.

Ko se je izbruh okužb pojavil v obratu za predelavo hrane v ameriški zvezni državi Oregon, v katerem je veljala obveznost nošenja zaščitnih mask, je bilo od 124 primerov okužb kar 95 odstotkov asimptomatskih. Maske bi po mnenju dr. Monice Gandhi lahko pripomogle k večjemu številu asimptomatskih okužb. Z vidika nadzora nad širjenjem virusa sicer to morda ni dobrodošlo, a dokler spoštujemo obveznost nošenja mask, to ne bi smelo povzročati dodatnih težav. Z vidika posameznika pa je taka okužba idealna, pravi dr. Gandhijeva. »Okužba brez simptomov – to je najboljši način, na katerega lahko pridemo v stik z virusom.«

Bliža se cepljenje proti gripi

Letos brezplačno tudi za majhne otroke

V času povečane občutljivosti na vsakršno okužbo dihal in jasne zapovedi, naj v primeru kakršnihkoli simptomov ostajamo doma, zdravniki in strokovnjaki za javno zdravje s strahom pričakujejo pozno jesen, ko se bodo pričakovano povečale virusne okužbe dihal, pojavila pa se bo tudi sezonska gripa. Spomin na začetek letošnjega leta, ko je gripa razsajala med otroki in dodobra izpraznila številne razrede in skupine v vrtcih, je še živ. Pa takrat med nami še ni bilo covid-19. Letošnja sezona okužb dihal bi zato utegnila biti še hujša, zdravstvene zmogljivosti pa na resni preizkušnji. Temu bi se v dobršni meri lahko izognili z množičnim cepljenjem proti gripi. To se bo letos po napovedih NIJZ začelo oktobra. Cepljenje bo brezplačno za skupine prebivalstva s povečanim tveganjem za hujši potek bolezni – starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice, ljudi z izrazito povečano telesno težo in – letos prvič – tudi za otroke v starosti med 6 in 23 mesecev. Za vse preostale cepljenje ostaja samoplačniško in naj bi stalo 14 evrov. Zdravstvene oblasti so v tem primeru zamudile priložnost, da bi cepljenje brezplačno ponudile vsem in s tem nakazale, da jim je dvig ravni precepljenosti v velikem interesu. Gre pa razumeti tudi njihov dvom o učinkovitosti takega ukrepa. Lani se je denimo po podatkih NIJZ proti gripi cepilo manj kot 13 odstotkov starejših od 65 let, čeprav je bilo cepljenje zanje brezplačno. »V letošnjem letu bo vsekakor pomembno, da se čim več ljudi zaščiti proti gripi s cepljenjem, še zlasti pa je to pomembno za osebe s povečanim tveganjem za težji potek gripe.« Lahko pa se seveda zgodi, da bosta nošenje mask in spoštovanje drugih zaščitnih ukrepov vzeli zalet tudi gripi in drugim okužbam dihal.