Cvet z juga, Simonitijev fikus

Minister za kulturo je vsaj eni ustvarjalki omogočil, da je status samostojne podjetnice zamenjala za redno zaposlitev

Koronska kriza je številne ljudi že spravila ob delo, po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bila brezposelnost avgusta 23 odstotkov višja kot lani. Med dejavnostmi, ki so najbolj občutile nove razmere, je kultura; brez prihodkov je že ostala kopica samozaposlenih. Marsikateri od njih je upravičeno jezen na resornega ministra Vaska Simonitija, ki mu kulturniki očitajo, da zanje ni storil dovolj; toda vsaj eni izbrani kulturni delavki, ki jo je zadnja leta pestil upad posla, je ministrstvo ponudilo rešilno bilko. Gre za Alenko Gotar, nekdanjo predstavnico Slovenije na Eurosongu s pesmijo Cvet z juga, danes pa predvsem vse radikalnejšo članico SDS, ki jo je Simoniti zaposlil v svojem kabinetu.

Kot je poročal Večer, bo Gotarjeva odgovorna za medijsko politiko, za svoje delo pa bo prejemala mesečno plačo 1500 evrov bruto. Za skoraj že povsem pozabljeno 43-letno operno pevko, ki se je zadnja leta preživljala s poučevanjem petja, je to gotovo dobrodošla priložnost; nova služba ji je omogočila, da je s septembrom nehala opravljati dejavnost in se rešila spon prekariata. Manj veseli pa smo lahko ustvarjalci in tudi  potrošniki medijskih vsebin, saj Gotarjeva na tem področju nima prav nobenih formalnih izkušenj. Po izobrazbi je magistra glasbe, njeno poznavanje medijev pa se zdi omejeno na stike s tabloidi, uveljavljena občila je spoznavala predvsem kot gledalka in bralka. Kakor je zapisala na svoji spletni strani, prosti čas namenja predvsem »humanitarni dejavnosti, maratonu, kolesarjenju, zgodovini, narodni noši in gojenju orhidej«.

Imenovanje v Simonitijev kabinet – ki ga je strokovnjak za medije Marko Milosavljević napovedal že pred nekaj tedni – si je prislužila predvsem s političnim delovanjem. Še leta 2011 je podpirala Zorana Jankovića in njegovo (levo) stranko Pozitivna Slovenija, kasneje si je premislila in pristala v objemu Janeza Janše oziroma SDS, na listi katere je pred dvema letoma neuspešno kandidirala za poslanko državnega zbora. Zvestobo Gotarjeva dokazuje tudi na profilu na Twitterju, kjer redno napada nevladne organizacije in udriha po »politiki odprtih vrat migracij, ki so omogočile terorizem«, s prav posebno strastjo pa tolče po RTV Slovenija in poziva k prenehanju plačevanja prispevka zanjo – istega prispevka, iz katerega je nacionalka davnega leta 2007 pevki plačala njenih pet minut slave. Letos se je sicer skušala vrniti na evrovizijski oder, vendar se njena skladba Love can win ni uvrstila niti na izbor EMA, ki ga pripravlja nacionalka. Zdaj se na Kolodvorsko vrača skozi druga vrata.

Alenka Gotar ni strokovni, temveč politični kader, ki na odgovorni položaj na ministrstvu za kulturo prihaja s točno določeno nalogo: sodelovati pri demontaži javne radiotelevizije in omogočiti krepitev propagandnega aparata stranke SDS. Njena zaposlitev v Simonitijevem resorju je sporna še z enega vidika. Spomladi jo je državni zbor imenoval v programski svet RTV Slovenija, a ne kot predstavnico vlade, v njem je predstavnica poslušalcev in gledalcev. S prihodom na ministrstvo se je tako znašla v navzkrižju interesov, zaradi česar bi po vsej verjetnosti morala odstopiti s položaja programske svetnice RTV – vendar do trenutka našega pisanja tega še ni storila.