Pomen brezplačnega cepljenja proti gripi

Eno srečnejših letošnjih naključij v Sloveniji je bilo končanje epidemije sezonske gripe, še preden smo marca doživeli prvi val epidemije covid-19. »Imeli smo peklensko srečo, da smo bili med prvimi, ki so prestali letošnjo epidemijo gripe. Tako se nam danes ni treba pretirano ukvarjati z vprašanjem, ali ima bolnik, ki ga pripeljejo k nam, morda gripo,« je bila konec marca jasna predstojnica Infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. Prav sočasna epidemija gripe je bila eden ključnih razlogov, da so v sosednji Italiji (pre)pozno spoznali, da se je pri njih novi koronavirus razširil med najranljivejše prebivalstvo, v bolnišnice in domove za starejše.

Epidemija gripe v Sloveniji je bila huda, še posebej je »kosila« med otroki. V nekaterih šolah in oddelkih je januarja in februarja hkrati manjkala več kot polovica otrok. Drugače, kot velja za novi koronavirus, pri gripi prav otroci virus najučinkoviteje raznesejo med prebivalstvo.

V mesecu ali dveh bo spet začel krožiti virus sezonske gripe. Tokrat mu bo družbo delal novi koronavirus. Bolnišnični oddelki se že danes precej hitro polnijo. Vprašanje je, koliko prostora bo ostalo za bolnike s hujšim potekom gripe.

Od pomladi vemo, da bo eden ključnih ukrepov letošnjo jesen omejiti epidemijo sezonske gripe, saj si sočasne epidemije dveh nalezljivih bolezni, ki sta vsaka zase sposobni zapolniti vse postelje na infekcijskih oddelkih, ne moremo privoščiti. Vse, kar je država do zdaj naredila v tej smeri, je uvedba brezplačnega cepljenja za otroke, stare od pol leta do dveh let. Cepljenje proti gripi je že dalj časa brezplačno za starejše od 65 let in kronične bolnike. Za vse druge z manjšim tveganjem za hujši potek bolezni pa cena odmerka ostaja 14 evrov. Za nekoliko številnejšo družino z nizkimi prihodki ima tak strošek že lahko odvračajoč učinek. Res je, tudi če je cepljenje brezplačno, se zanj odloča razmeroma malo ljudi – lani se je cepila le dobra desetina starejših od 65 let. A letos gre pričakovati precej večje zanimanje, saj so simptomi gripe zaradi podobnosti s covid-19 postali precej bolj nezaželeni in stigmatizirani. Z brezplačnim cepljenjem za vse pa bi tudi država pokazala, da z visoko precepljenostjo misli resno.

»Ne le da bi moralo biti brezplačno, moralo bi biti tudi dostopno, in to za vse bolnike,« je že februarja, na vrhuncu zadnje epidemije gripe, dejal infektolog dr. Marko Pokorn. »Ne da je treba poklicati na številko, ki je dosegljiva le uro na dan, in se naročiti na cepljenje, ki bo čez tri tedne. V Kliničnem centru so denimo postavili točke, kjer so se lahko zdravstveni delavci cepili spotoma, med malico. Dostopnost bistveno pripomore k višji precepljenosti. Iz cepljenja ni treba delati bavbava.«

Korak naprej, kakršnega bi pričakovali tudi pri nas, so letos storili na Dunaju. S 400 tisoč brezplačnimi odmerki cepiva, kar zadostuje za četrtino meščanov, želijo v času epidemije covid-19 razbremeniti mestno zdravstvo. Poleg rednih ambulant so po mestu postavili sedem dodatnih cepilnih centrov in 37 ambulant. Posebnost pa je cepilni tramvaj, ki se bo od oktobra ustavljal v bolj obljudenih mestnih predelih in v katerem se bodo ljudje lahko cepili kar spotoma, brez vnaprejšnje napovedi.

Uvedba brezplačnega cepljenja za vse bi bila v Sloveniji razmeroma poceni ukrep. Dva milijona odmerkov bi stala 28 milijonov evrov, učinek na nemoteno delovanje družbe v zimskih mesecih pa bi lahko bil neprecenljiv. A 780 milijonov evrov za vojaško opremo ima očitno prednost.