Poštarski punt

Se spomnite, kdaj ste komu nazadnje po pošti poslali voščilnico ali telegram – in kolikokrat ste se naslovnika raje spomnili s sporočilom na Facebooku ali s kratkim sporočilom?

Razmah svetovnega spleta in mobilnikov je povzročil zmanjšanje tradicionalnih poštnih storitev, za nameček pa so se pojavili zasebni raznašalci, ki dostavljajo pošiljke z vsega sveta. Vse to je povzročilo, da državna Pošta Slovenije vse težje ustvarja dobiček; obseg univerzalnih poštnih storitev se je zmanjšal za 55 odstotkov, več kot 61 odstotkov poštnih poslovalnic pa ustvarja izgubo. Podjetje je zato že leta 2012 začelo optimizacijo poslovanja, v sklopu katere je do konca lanskega leta po vsej državi zaprlo 67 poslovalnic, zlasti na podeželju. Nekatere je nadomestilo s pogodbenimi oziroma pismonoškimi poštami, spet druge so ostale zaprte za zmeraj – na veliko nejevoljo krajevnih prebivalcev.

To početje pa ne moti zgolj uporabnikov, temveč tudi zaposlene; ti se ob nadaljevanju te usmeritve upravičeno bojijo za delovna mesta. Sindikat poštnih delavcev, ki ga vodi Saša Gržinič, je tako začel zbirati podpise za vložitev spremembe zakona o poštnih storitvah v parlamentarni postopek. Z njim želijo doseči, da bi država iz proračuna nadomestila

Pošti izpad prihodkov zaradi neugodnih razmer na trgu, ki naj bi jo silile v zapiranje poslovalnic. Četudi ima Pošta Slovenije status javnega podjetja in čeprav je bilo v leta 1998 sprejetem statutu zapisano, da izvaja »javne poštne storitve, ki se zagotavljajo kot obvezna gospodarska javna služba«, se mora financirati sama iz prihodkov, ki jih ustvari na trgu. Ko gre za dolžnosti podjetja, se mora torej to obnašati kot javna družba, ko gre za pravico do proračunskega denarja, pa država Pošto obravnava kot eno izmed zasebnih gospodarskih družb na trgu.

Že pred desetletjem je bilo zato predvideno oblikovanje posebnega sklada, ki naj bi ga upravljala državna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, ki bi iz tega vira Pošti financirala opravljanje univerzalnih poštnih storitev. Toda sklad vse do danes ni zaživel v praksi, družba pa tako še zmeraj zapira poslovalnice in zvišuje cene storitev, da lahko zadovolji potrebe svojega lastnika – države oziroma SDH – po dobičku; ta je lani znašal dobre štiri milijone, najmanj po letu 2015.

»Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih pobud opozarja, da je država zgrešila poslanstvo pri upravljanju svojega podjetja! Takega mnenja smo tudi zaposleni na Pošti Slovenije. Zato smo se odločili, da vse te posameznike in skupine povežemo in z vložitvijo ljudske iniciative političnim odločevalcem pošljemo jasno sporočilo!« je državljansko pobudo za spremembo pristojnega zakona obrazložil sindikalist Gržinič.