Dirka po Franciji: Na 1. mestu bi moralo biti zdravje in ne pehanje za dobičkom

Francoski mediji so ponovno dokazali, da dvomijo v poštenost in dopinško čistost vseh, ki niso Francozi. Tokrat so zaradi izjemnih uspehov glavna tarča napadov postali slovenski kolesarji ter moštvo Primoža Rogliča.

Na Elizejskih poljanah v Parizu se je zaključila že 107. Dirka po Franciji. Kljub zdravstveni krizi, ki je ves svet dodobra spremenila, pa je Tour kljub izrednim razmeram ostal nespremenjen, enak kot v preteklih letih, a s kopico preventivnih ukrepov. Francoski organizatorji so vnovič dokazali, da je zanje kapital, zaslužek na prvem mestu, šele nekje na koncu seznama prioritet pa se skriva zdravje športnikov, ki so glavni protagonisti tega športnega spektakla. Francoski mediji so ponovno dokazali, da dvomijo v poštenost in dopinško čistost vseh, ki niso Francozi. Tokrat so zaradi izjemnih uspehov glavna tarča napadov postali slovenski kolesarji ter moštvo Primoža Rogliča. Nam pa Tour tudi sporoča, da je kljub slabi epidemiološki sliki, možno izvesti tritedenske kolesarske dirke. To je pozitivno sporočilo tako za italijanski Giro, kot tudi za špansko Vuelto.

Oči slovenske (športne) javnosti so bile v preteklih tednih uperjene na francoske ceste, kjer so slovenski kolesarji navduševali z epskimi predstavami. Izjemne uspehe skupnega zmagovalca Pogačarja in vrhunskega drugouvrščenega Rogliča, so uspešno dopolnjevali še trije Slovenci, ki so odlično opravili svoje delo. Mezgec je bil dvakrat drugi, Polanc je zelo dobro pomagal kapetanu Pogačarju do skupnega uspeha, Mohorič pa je vnovič odlično opravil z vsemi nalogami. Letošnji Tour je bil eden najboljših do sedaj, predvsem z gledišča slovenskih uspehov, saj so slovenski kolesarji dosegli štiri etapne zmage in sedem uvrstitev na zmagovalni oder. Prav vsak dan je bil izjemno napet. Tudi prosti dnevi so bili zaradi testiranja celotnega kolesarskega mehurčka na novi koronavirus zelo stresni. To velja tako za gledalce in navijače, kot tudi za športnike in njihove trenerje, mehanike, kuharje, maserje.

MbHydIJB-8w

Ob spremljanju izjemno zanimivih etap smo lahko opazili, da se je število gledalcev ob progi v primerjavi s prejšnjimi leti občutno znižalo. Kljub temu pa je bilo na posameznih delih veliko, morda celo preveč gledalcev, ki enostavno niso mogli držati varnostne medsebojne razdalje, tudi do kolesarjev. Čeprav je velika večina navijačev nosila zaščitne maske in se dosledno držala zdravstvenih priporočil pa je bilo na letošnji dirki tudi nekaj spodrsljajev organizatorja, ki je z nepremišljenim in neprimernim vodenjem ogrozil zdravje in varnost športnikov ter ostalih deležnikov.

Prva in največja napaka je bila, da je organizator Toura – Amaury Sport Organisation (ASO) – kljub slabi epidemiološki sliki v večini francoskih departmajev, dovolil, da je pred kolesarji, traso dirke prepeljala oglaševalska karavana. Seveda je bila ta manj številna, kot je to bilo običajno v preteklih letih. Seveda je zelo zahtevno organizirati tako velik dogodek v času pandemije. Seveda je pritisk pokroviteljev ogromen, saj želijo karseda dobro izkoristiti marketinški potencial Toura. A vendarle, mar ne bi bilo primerneje odpovedati oglaševalske karavane? Mar se ne bi bilo bolje odpovedati nekaj sponzorskim sredstvom v imenu varovanja javnega zdravja?

Oglaševalska karavana deluje povsem v nasprotju s smernicami zdravstvenih strokovnjakov, ki odsvetujejo vsakršen množičen športni dogodek z velikim številom gledalcev.

ASO se očitno ne zaveda, da je prav oglaševalska karavana tista, ki ljudi še dodatno privabi ob rob cestišča z deljenjem brezplačnih reklamnih izdelkov. Le kdo bi se odpovedal gratis obeskom za ključe, magnetom in drugim unikatnim suvenirjem, ki kar dežujejo z vozil. Ves ta promocijski material je že od začetka leta nabiral prah v skladiščih, skrajni čas je že bil, da vse to razmečejo med navijače, ki več ur in tudi dni čakajo ob progi posameznih etap. Oglaševalska karavana deluje povsem v nasprotju s smernicami zdravstvenih strokovnjakov, ki odsvetujejo vsakršen množičen športni dogodek z velikim številom gledalcev.

Pandemiji navkljub je finančni stroj ASO mlel dalje, četudi na račun ogrožanja zdravja celotnih območij, kjer je Tour potekal. Na posameznih vzponih so se kolesarji vzpenjali med gručami ljudi. Med množico, kjer vsi dihajo vate. Med množico, kjer lahko začutiš srčni utrip navijačev. Med množico, kjer lahko brez težav zavohaš švic. Med množico, kjer lahko brez težav določiš vrsto alkohola, ki so ga navijači popili. Med množico, ki stoji tako blizu, da te lahko podre. Med množico, ki je odločno preblizu kolesarjem. Le kaj bi se zgodilo, če bi se kateri od kolesarjev okužil v taki množici navijačev.

Seveda razloga za trume ljudi na nekaterih vzponih ni moč iskati le v oglaševalski karavani, a dejstvo je, da ta zagotovo ne odvrača gledalcev od proge, prej nasproto. Nauk francoske pentlje, ki bi ga morali v obzir vzeti tudi drugi organizatorji večjih kolesarskih dirk, je ta, da je oglaševalska karavana nepotrebna, celo nezaželena, saj ogroža zdravje gledalcev in zdravje kolesarjev.

Druga večja napaka organizatorjev je bila ta, da so na posameznih etapah popolnoma zaprli ciljni prostor za gledalce. Kot že rečeno, Tour je obiskal tudi departmaje, ki so na rdečem seznamu zaradi velikega števila okužb. ASO je z dobrimi nameni zaprl ciljnih 500 metrov 14. etape, ki se je zaključila v Lyonu. Okej, zadnjih 500 metrov ni bilo gledalcev, a to seveda ljudi ni odvrnilo od ogleda dirke. Rezultat? Velika gneča v območju pred zaprtim ciljnim delom. Mar ne bi bilo bolje vsaj delno odpreti zaključni prostor in tako nekoliko omiliti množično zbiranje ljudi?

Mar ne bi bilo bolje vsaj delno odpreti zaključni prostor in tako nekoliko omiliti množično zbiranje ljudi?

Organizatorji italijanskega Gira so že napovedali, da bodo na štartu in cilju etap, torej območju, ki ga lahko nadzorujejo, vsem obiskovalcem razdelili pametne zapestnice, ki bodo ljudi opozarjale na ohranjanje medsebojne razdalje. Ampak to še ni vse, organizator Gira napoveduje, da je zelo malo verjetno, da bodo sploh imeli oglaševalsko karavano. Tako ravna odgovoren organizator mega športnega dogodka, kot je tritedenska kolesarska dirka. Povedano drugače: poskrbi za varnost in zdravje vseh udeležencev.

Tour je, tako kot Vuelta in Giro, več kot le kolesarska dirka, saj pomembno (so)oblikuje družbeno in kulturno identiteto ljudi ter krajev, ki jih obišče. Tour je pa tudi pomemben z ekonomskega in političnega vidika. Dirko vsako leto obišče kopica ljudi iz sveta gospodarstva, pomemben, celo najpomembnejši gost tega športno-zabavnega spektakla pa je francoski predsednik. Tudi letos si je v avtomobilu direktorja dirke ogledal eno etapo. Ob koncu 17. etape je v cilju zaploskal prvim kolesarjem.

A tokrat je največ prahu dvignil direktor dirke Christian Prudhomme, ki je bil le teden dni pred Macronovim obiskom na dirki, pozitiven na covid-19. Po le tednu dni samoizolacije in negativnem testu teden dni kasneje, se je nemudoma vrnil v kolesarski cirkus. Vse za sliko in druženje s predsednikom republike. Seveda so pravila dirke velevala, da morajo vsi, ki dirko spremljajo v avtomobilih ves čas nositi maske, pa vendarle to kaže na hipokrizijo organizatorjev, ki po lastni volji interpretirajo lastna pravila. Bi se lahko na dirko vrnil kateri izmed mehanikov, ki je ob prvem prostem dnevu bil pozitiven, tako kot Prudhomme? Ne, saj so vsi štirje pozitivni člani ekip bili nemudoma izključeni z dirke.

Na drugi prosti dan pa je bilo vseh 785 testov negativnih. Na srečo so vsi kolesarji ostali zdravi (z izjemo tistih, ki so se ob padcih poškodovali). Preventivni ukrepi, ki bi dodatno varovali zdravje kolesarjev, novinarjev, gledalcev, mehanikov, zdravnikov, maserjev, bi lahko bili še boljši, a kljub temu se je vse dobro razpletlo. Na plečih organizatorjev prihodnjih kolesarskih dirk leži breme, da še dodatno poskrbijo za protokol, ki varuje zdravje in varnost ljudi, ki so vpleteni v dogajanje. Na prvem mestu bi vsaj letos moralo biti zdravje, šele na koncu pa pehanje za dobičkom.

Tudi ekipa Jumbo Visma, za katero kolesari Roglič, ni edina, ki uporablja ketone, zatorej so polemike francoskih medijev umetno ustvarjene, povsem odveč in nepotrebne.

Francoski (športni) mediji so se vnovič ukvarjali s poštenostjo najboljših kolesarjev. Kako lahko imajo Slovenci dva najboljša kolesarja na dirki, ko pa ima njihova celotna država manj prebivalcev kot Pariz? Ekipa Primoža Rogliča celo uporablja ketone. Ketoni sicer niso prepovedani, pri vseh bolje založenih ponudnikih športne prehrane jih lahko vsakdo dobi brez večjih težav. Tudi ekipa Jumbo Visma, za katero kolesari Roglič, ni edina, ki uporablja ketone, zatorej so polemike francoskih medijev umetno ustvarjene, povsem odveč in nepotrebne.

o0S6mK1ZaM8