Maske so v šolah postale obvezne zato, da bi se izognili šolanju od doma

Prejšnji četrtek je vlada napovedala zaostritev ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Med drugim je napovedala, da bo raba zaščitnih mask obvezna za učence od sedmega razreda, dijake in študente, prav tako pa za vse pedagoške delavce v vrtcih in šolah. Po valu pritožb je bil vladni odlok, sprejet naslednji dan, nekoliko omiljen. Vzgojiteljicam in vzgojiteljem v vrtcih mask ni treba nositi pri neposrednem delu z otroki, učiteljem in učencem od sedmega razreda pa mask v razredih ni treba nositi, če je mogoče zagotoviti ustrezno medosebno razdaljo.

Prostorske zmožnosti šol in v posameznih šolah se precej razlikujejo, a večina učilnic je pri polni zasedenosti razredov premajhna.

Ravnatelj Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan je ta teden povedal, da učenci in učitelji novi vladni odlok spoštujejo. »Nimamo velikih težav, upamo pa, da bo ta rešitev začasna. Če bo to trajalo vse šolsko leto, bo druga zgodba.« Maske, ugotavlja, vsekakor otežujejo učni proces.

Na to opozarjajo tudi v Sindikatu vzgoje in izobraževanja. »Vprašanje govorjenja pod masko šest ali sedem učnih ur je resen problem, ki pri nekaterih predmetih, kot so tuji jeziki ali glasba, pomeni, da praktično onemogočite izobraževalni proces,« je jasen tajnik sindikata Branimir Štrukelj.

Zelo nazorno mu je v tem prepričanju pritrdil notranji minister Aleš Hojs, ki je med zagovorom zaradi interpelacije v državnem zboru po pol minute snel masko, češ da z njo ne more govoriti. Še slabše sporočilo je poslala šolska ministrica Simona Kustec, ki se je po zapovedi nošenja mask v šolah udeležila gala prireditve s 140 udeleženci in nič maskami.

Branimir Štrukelj je sicer zadovoljen, da je vlada nekatere v četrtek napovedane ukrepe v zvezi z vrtci in šolami malenkost omilila, a hkrati opozarja na nestrokovnost takšne poteze. »Korekcija je lepa ilustracija tega, da o zdravstvenih vprašanjih ne odloča stroka, temveč politika.«

Je pa v tem primeru ’politika’ z zapovedjo nošenja mask pravzaprav ohranila šole odprte za vse. Vodja vladne strokovne skupine za covid-19 dr. Bojana Beović je potrdila, da rešitev, ki jo je sprejela vlada, ni bila rešitev, ki so jo zagovarjali v strokovni skupini. »Glede šol je bilo naše priporočilo, da gredo na model C. Šolstvo je potem menilo, da bi raje prilagodili model B – in to je rezultat.« Model C pomeni, da bi starejši učenci, najmanj od sedmega razreda, šolanje vsaj začasno nadaljevali od doma. Uvedba obveznosti mask je bila torej blažji ukrep od strokovno priporočenega. Kot pravi tudi Gregor Pečan: »Vseeno je bolje, da so šole odprte in se skušamo držati priporočil.«

Je pa upravičeno vprašanje, ali je bila v šolah kakršnakoli zaostritev, ne glede na naraščanje števila okužb med prebivalstvom, sploh potrebna. Ne zdi se, da bi prav šole bistveno vplivale na povečevanje števila okužb, velika večina jih deluje povsem normalno. Po podatkih, ki jih je šolsko ministrstvo objavilo v ponedeljek, je bilo v karanteni 418 otrok in pedagoških delavcev. Pa je vseh v državi več kot 350 tisoč.

Med okuženimi v šolah je bilo do zdaj več odraslih kot otrok. »Šole so se do zdaj izkazale in dokazale, da niso generator okužb, da niso žarišča, in če bi šli po sledi okužb, ki so prišle v različne šole, bi videli, da so vse imele izvir v tujini in so prek odraslih, ki so imeli stike s kom, prišle potem v šole,« je v Odmevih dejal Gregor Pečan.

Večina odkritih okužb v šolah ni posledica prenosa virusa znotraj šol. Na NIJZ so sicer potrdili, da imajo podatke ne le o prenosu z učitelja na učenca, ampak tudi z učenca na učitelja. Ko smo prosili za natančnejše podatke o številu takšnih primerov in starosti otrok, so odgovorili, da za pripravo podatkov nimajo časa.