Dvajset let Parade ponosa

Danes ob 17. uri bo z Metelkove krenila povorka po ulicah v središču Ljubljane

Danes bo v Ljubljani potekala 20. Parada ponosa. ki se bo začela že dopoldne na Stritarjevi ulici, ob 17. uri pa bo z Metelkove krenil protestni pohod udeležencev po ulicah središča Ljubljane. Na Trgu republike in Prešernovem trgu bodo sledili nagovori, zaključek pa bo z govori ob 19. uri na Metelkovi. V dveh desetletjih od protestnega shoda proti homofobiji v Ljubljani, ki velja za prvo Parado ponosa pri nas, so pripadniki skupnosti LGBTIQ+ uspeli izbojevati nekaj pravic. Še vedno pa niso enakopravni člani skupnosti pri nas, opozarja predsednica Društva Parada ponosa Ljubljana Simona Muršec. Na to bodo opozorili tudi na današnji paradi.

Korenine ljubljanske Parade ponosa segajo v leto 2001, ko je 8. junija redar takratnega lokala Cafe Galerija v središču mesta, kjer je danes Mestna galerija, prepovedal vstop gejevskima pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu. Pojasnil je, naj se že navadijo, "da lokal ni več za 'take'".

Po besedah predsednice Društva Parada ponosa Ljubljana Simone Muršec, se je to zgodilo v trenutku, ko so se bili aktivisti in skupnost tistega časa sposobni aktivirati. Aktivisti so sprva želeli doseči opravičilo, a ker formalne obsodbe tega homofobnega dejanja ni bilo, so se organizirali in začeli izvajati protestno akcijo pitja mineralne vode v lokalu kar se da počasi in tako manjšali dobiček lastniku lokala.

Začele pa so se tudi priprave na protestni pohod Obvoznica mimo nestrpnosti, ki so ga izvedli 6. julija 2001. Tako se je v bistvu začela Parada ponosa, saj protest sprva tudi ni bil mišljen kot vsakoletna akcija. Že ob prvi obletnici, ko so shod ponovili, da bi opozorili na diskriminacijo LGBTIQ+ skupnosti tudi v Sloveniji, pa je ta dobil ime Parada ponosa.

Teh dogodkov izpred 19 let so se letos že spomnili junija, ko so v omenjenem lokalu pripravili protestno pitje mineralne vode s pogovorom z Branetom Mozetičem in Suzano Tratnik. Junija so pripravili tudi več drugih dogodkov, med njimi razstavo 20 let Parade ponosa v Ljubljani, literarni večer in koncert, strokovni posvet o pravicah LGBTIQ+ v Ljubljani in spletne pogovore o zahtevah na področju zdravstvenih storitev, zakonodaje, socialnega vključevanja in socialnega varstva.

Korenine ljubljanske Parade ponosa segajo v leto 2001, ko je 8. junija redar takratnega lokala Cafe Galerija v središču mesta, kjer je danes Mestna galerija, prepovedal vstop gejevskima pesnikoma Branetu Mozetiču in Jeanu Paulu Daoustu. Pojasnil je, naj se že navadijo, "da lokal ni več za 'take'".

Tokratni paradni dan bodo začeli že dopoldne, ko bodo na Stritarjevi ulici med 10. in 15. uro najprej pripravili LGBTIQ+ bazar, na katerem se bodo predstavile različne organizacije, ki s svojimi aktivnostmi naslavljajo tematike LGBTIQ+, in Živo knjižnico, v kateri se bodo lahko obiskovalci pogovorili s predstavniki ranljivih družbenih skupin, ki se soočajo s predsodki in stereotipi, diskriminacijo, stigmatizacijo in socialno marginalizacijo.

Ob 17. uri pa bo z Metelkove krenila povorka, protestni pohod udeležencev po ulicah središča Ljubljane. Sledili bodo nagovori na Trgu republike ob 17.45 (Barbara Rajgelj, Nika Kovač, Sandra Bašić-Hrvatin, Lana Gobec), ob 18.15 na Prešernovem trgu (Suzana Tratnik, Nina Hudej, Jaša Jenull), zaključek pa bo ob 19.00 na Metelkovi (Ada Černoša, Luka Kristić, Neža Oder).

Zaradi omejitev pri zbiranju bodo parado izpeljali v desetih skupinah po 50 ljudi, udeleženci so se morali na parado prijavili in posredovati svoje podatke. Nositi bodo morali maske, organizatorji pa bodo poskrbeli za razkužila. Povorka bo tako precej manj številčna od lanske, v kateri naj bi bilo okoli 2500 ljudi.