Generični trend

Restavracija Bolero
Restavracija Bolero
Glavna cesta 43, Naklo
Bolero lahko v Naklem plešete od ponedeljka do petka od 11. do 23., ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 11. do 22. ure.

Ambient:
s prijetnim, svetlim zimskim vrtom dograjeno že prej prostorno gostilno so karakterno otrendili s temnimi stenami in udobnim pohištvom

Napitki:
v vinsko vitrino so naložili dokaj majhno, a simpatično selekcijo predvsem briških buteljk in jih opremili z zelo zmerno maržo (npr. malvazija Iaquin za 25 €)

Dostopnost:
lastno parkirišče in brez hudih zaprek za gibalno ovirane

Fino:
mocarela v pršutu
čokoladni mousse

Ne tako fino:
svinjska krača
limetina skutna tortica

Pašteta je stala 5, hobotnica in mocarela 7, jurčkova juha 3,5, rezanci z lososom 9,5, romb 17, svinjska krača 14, goveji file 21, limetina skutna tortica in čokoladni mousse 3,5, sufle pa 4,5 evra.

»Mislim, da bo za inšpektorje treba odrediti nošnjo maske tudi za mizo!« je zarobantil vodja tokratne odprave na glavno nakelsko cesto, ko je za sosednjim omizjem praznujoča falanga jezičnih klenih nakelskih pobov starejše generacije začela kibicati, ali ocenjujemo in kje da bomo dognanja objavili. No, z nekim momljajočim muzanjem nam je nekako uspelo zatajiti mater Mladino, v nadaljevanju večera pa smo interne komentarje k postreženi košti previdno zadrževali zase in jih zdaj priobčujemo za splošno javnost.

Bolero je iz lokalne picerije s prenovo pred nekaj leti zrasel tudi v malo resnejšo restavracijo s kar širokim repertoarjem bolj ali manj generičnih bolj ali manj posrečeno izvedenih testeninskih, morskih in mesnih krožnikov, kakršni so zadnje desetletje ali kaj takega v modi pri gostinskih obratih s trendovsko ambicijo. Različica znamenite, iz ljubljanskega Cuba izvirajoče piščančje paštete z medom in tartufi je v nakelski izvedbi okusna bolj krema kot pašteta, predvsem pa zalita s sladiško količino medu. Precej bolj osvežilno je delovala lepo zmehčana hobotnica v solati s češnjevimi paradižniki in črnimi olivami, ena boljših zamisli bolerskega kuheraja pa je, da hlebčke bivolje mocarele ovije v rezine pršuta, vse skupaj do hrustljavosti opeče na vroči plošči in nato postreže z žal globoko pod gomilo rukole skritim preprostim, a okusnim bazilikinim pestom. Pri vseh treh jedeh velja v ne čisto pozitivnem kontekstu omeniti bledično anemičen kruh bagetastega profila, ki mu niti dodatno opekanje ni dalo kaj prida značaja.

Sledove takšne in drugačne gorenjskosti je bilo moč zaznati v jurčkovi juhi in svinjski krači: prva je sicer imela dovolj okusa po jurčkih, a je v njej plaval komaj kak košček te priljubljene glive, druga pa je bila največji poraz večera: majhno, koščeno in mastno kračico strežejo z nekaj koščki popečenih bučk in dvema ogljikovima hidratoma: nominalno pečenemu, v resnici pa bolj kuhanemu krompirju so priložili še rezini prej omenjenega opečenca.

Zna pa Bolerovo prijazno in pozorno osebje postreči z radodarno odmerjeno in z lososom in bučkami bogato opremljeno porcijo sočnih širokih rezancev, s čisto fletnim, na plošči pečenim filejem romba (o dodanem vodenem pireju iz peteršiljeve korenine raje ne bi) in odličnim surf & turfovskim, precizno na zahtevani medium minus spečenim biftekom z na rožmarinovo vejico nanizanimi repki kozic. Cenimo tudi, da je čokoladni sufle res sufle in ne iz modla zvrnjeni fondant, kot ga po navadi strežejo v naših gostilnah, da je čokoladni mousse puhast, nežen in kremast, le o nesrečno suhi in zagatni limetini skutni tortici bodo morali kar resno razmisliti. Ti, dragi bralec, pa niti ne: če te kje blizu Naklega zgrabi lakota, boš v Boleru precej na varni strani rešitve tega problema.