Pozabljena Koroška

Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, kjer skrbijo za osebe z motnjami v duševnem razvoju, je največje žarišče okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Od prve potrjene okužbe pri zaposleni osebi so minili slabi trije tedni, medtem pa je število naraslo na skupno 103 (73 uporabnikov, 27 zaposlenih, 3 prostovoljci). Ves ta čas so zaposleni delali po 12 in več ur dnevno, soočali pa so se tudi s pomanjkanjem prave zaščitne opreme. Kot da bi nanje vsi pozabil. V sredo je vlada obiskala Koroško in obljubila rešitve. Slaba vest? Verjetno. Pa tudi reševanje javne podobe.

CUDV, ki je eden večjih tovrstnih zavodov v Sloveniji, skupaj z dislociranimi enotami in dnevnimi centri skrbi za okoli 300 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ima okoli 250 zaposlenih. Že leta opozarjajo na neprimerne razmere, a jim država ne prisluhne. 

Jože Kropivnik, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva CUDV Črna na Koroškem, je dejal, da v centru standardov ne dosegajo že vrsto let. »Za nas se ni zavzel nihče. Zaposleni smo se skupaj z upravo CUDV vselej trudili, da bi uporabnikom in posledično delavcem zagotovili najboljše delovne pogoje, kolikor je le mogoče,« poudarja Kropivnik, ki s sodelavci ministrstvo že več let opozarja, da socialnovarstvenih zavodov, kot je CUDV, ne morejo primerjati z domovi za starejše občane. A zaposlenim se zdi, da se borijo z mlini na veter. »Vsa problematika, ki se je pokazala v krizi, jasno odraža, da je potreben sistematičen pristop k reševanju problemov, tako na ravni države kot na ravni posameznih ustanov, ki delajo in živijo z osebami s posebnimi potrebami,« dodaja Kropivnik.

V tovrstnih zavodih so uporabniki vajeni druženja in sprehodov. Zdaj je drugače. Na nove (izredne) razmere se varovanci težko privajajo, saj ne zmorejo razumeti pojasnil, zakaj se ne smejo več objeti in se prijeti za roke. »V službo smo hodili oblečeni v oblačila, ki jih lahko uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. Sedaj so po nadstropjih zaposleni oblečeni v zaščitna oblačila, z rokavicami, zaščitnimi maskami, vizirji. Dokler ne prepoznajo glasu, varovanci ne vedo, kdo je z njimi,« pripoveduje Kropivnik.

Tudi Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVZ), meni, da boj z okužbo z novim koronavirusom v CUDV težko primerjamo z razmerami v domovih za starejše. »Že konec marca in v aprilu smo od države pričakovali konkretne ukrepe in rešitve, ki bi pomagale reševati stiske stanovalcev, pacientov in zaposlenih v prvih bojnih vrstah v socialnem varstvu in zdravstvu, a do teh ni prišlo ali pa so bile premalo daljnosežne,« je dejala in opozorila, da bodo posledice tako zaposleni kot stanovalci zagotovo čutili še nekaj časa.

To je realnost. Vlada pa kot »velika rešiteljica« zdaj najbrž razmišlja, da bi na nebo nad Črno poslala zmagoslavni prelet letal, kakor je storila 1. junija »ob koncu epidemije«.