Kapitulacija šolstva

Ob izjemnem povečevanju števila okužb je bilo jasno, da se vse bolj bliža trenutek, ko bodo strožji ukrepi za obvladovanje epidemije dosegli tudi šole. V sredo se je to tudi zgodilo. Vlada se je odločila, da se bodo od ponedeljka dalje dijaki in osnovnošolci od šestega razreda dalje šolali od doma. Tak režim naj bi veljal do jesenskih počitnic, nato pa naj bi se glede na razvoj dogodkov odločili, kako naprej.

Šole so sicer prvi popočitniški mesec in pol preživele razmeroma zgledno. Zaradi omejevanja stikov med razredi so epidemiologi lahko ob odkriti okužbi v karanteno poslali omejeno število otrok, šole pa so ostale odprte. Število okužb je v vrtcih in osnovnih šolah večje med vzgojitelji in učitelji kot med otroci. Nekoliko več je okužb med dijaki, a tudi srednjim šolam je doslej uspelo, da so se izognile večjim izbruhom in posledičnemu zapiranju.

Predstavniki šolstva so si zelo prizadevali, da bi šole ostale odprte in da bi v primeru, da če bi bil poseg v šole neizbežen, to najprej storili z vpeljavo tako imenovanega modela C, ki predvideva, da bi dijake razdelili v dve skupini, ki bi se izmenjevali pri pouku in delu od doma. Prav tako so opozarjali, da šole niso velik vir okužb. »Virus se ni širil v šolskih prostorih, ampak predvsem v druženju zunaj šole,« je v začetku tedna za TV Slovenija dejala predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Frančiška Al-Mansour.

Podatkov o tem, koliko okužb dejansko izvira iz prenosov v šolskem okolju, ni na voljo, kar močno otežuje sklepanje o dejanski vlogi šol v epidemiji. Je pa jasno, da odprte šole povečujejo stike med ljudmi in denimo gnečo na javnem prevozu. In smo se znašli v stanju, ko bo vsako znižanje možnosti za širjenje okužb krvavo potrebno, so tudi šole postale žrtev siceršnjega slabega obvladovanja epidemije.

Vodja vladne strokovne skupine za epidemijo dr. Bojana Beović je za TV Slovenija napovedala analizo vloge šolskih okužb v epidemiji. »Če ta delež narašča, je treba ukrepati s spremembo režima pouka. Če povečevanja sledijo trendom po državi, pa gre le za odraz stanja. Od te analize bo odvisno, ali bodo nekatere stopnje šolanja delno na daljavo.«

Iz podatkov, ki so nam jih v sredo posredovali z ministrstva za izobraževanje, izhaja, da je delež okuženih učencev in zaposlenih v šolstvu nižji od deleža okuženih v splošni populaciji. Po podatkih ministrstva je bilo sicer v ponedeljek okuženih 6 otrok, ki obiskujejo vrtec, 96 učencev osnovnih šol in 97 dijakov. V karanteni je bilo 18 oddelkov predšolskih otrok s skupaj 327 otroki, 113 oddelkov osnovnih šol s skupno 2107 učenkami in učenci ter 68 oddelkov srednjih šol s skupaj 1717 dijakinjami in dijaki. Skupno je bilo v vrtcih odsotnih 448 otrok in 107 zaposlenih, v osnovnih šolah 2.681 učencev in 288 zaposlenih in v srednjih šolah 1.814 dijakov in 57 zaposlenih.

Na naše vprašanje, kaj v bližnji prihodnosti napoveduje šolam, nam je dr. Beović v torek odgovorila, da se delež mlajših od 24 let med okuženimi povečuje, kar pomeni, da se povečuje tudi pomen šol. »Ampak zelo počasi, še vedno ni to najbolj pomembno mesto, šole z modifikacijami vsekakor ostanejo.« Tudi ona očitno ni pričakovala sredine vladne odločitve.

Drugod po Evropi šole večinoma kljub naraščanju okužb za zdaj ostajajo odprte. Ta teden so se v sklopu širših omejitvenih ukrepov za začasno zaprtje odločili na Češkem, sicer pa šole niso obveljale za glavna žarišča okužb. V Franciji denimo število okužb med mladimi sicer narašča, a je naraščalo že pred koncem šolskih počitnic, odprtje šol pa tega ni prav nič pospešilo. »Število okužb v šolah ni zelo veliko. Otroci imajo pravico do izobrazbe, to je prednostna naloga,« je ta teden za časnik Wall Street Journal dejal francoski minister za izobraževanje Jean-Michel Blanquer. »Če otroci ne bi bili v šoli, bi se verjetno udeleževali aktivnosti, pri katerih je širjenje virusa verjetnejše.«

Tudi v Nemčiji šol ne omenjajo med poglavitnimi problemi obvladovanja epidemije. Kot so v poročilu o razvoju dogodkov ta teden zapisali na Inštitutu Roberta Kocha, nemškem NIJZ, okužbe izvirajo predvsem iz verskih in družinskih dogodkov ter zdravstvenih ustanov in domov starejših.

Podobno je stanje tudi pri nas, le da začuda nihče ne omenja verskih dogodkov. Osrednjo težavo že dalj časa pomenijo zasebna druženja, na katerih zaradi domačnega okolja in družbe znanih obrazov v odsotnosti zunanjega nadzora motivacija za spoštovanje zaščitnih ukrepov popusti. In tega ne bo popravila nobena zaostritev ukrepov na javnih mestih, niti ne zapiranje šol. Kot v intervjuju v tej številki Mladine pravi imunolog dr. Alojz Ihan: »Ravnovesje epidemije stoji in pade na sodelovanju ljudi, na njihovem obnašanju, ko nihče ne gleda, ko jih nihče ne nadzoruje.«

Delno zaprtje šol je glede na razpoložljive podatke zelo vprašljiva rešilna bilka, zavedati pa se je treba, da vladi veliko ukrepov, ki bi lahko prinesli kakršno koli olajšanje, ni preostalo. Če seveda izvzamemo dokazano učinkovito zapiranje javnega življenja, ki pa se mu želijo vsi na vsak način izogniti.