Razpoloženjsko dvigalo

Konzumova štabna eksperimentalna kuhinja obratuje do preklica ukrepov za ustavitev širjenja novega koronavirusa in ponovnega odprtja gostinskih obratov po državi.

Sestavine

Za piškote: 
3 jajca 
20 g vaniljevega cukra 
70 g navadnega cukra
60 g moke 
cukr v prahu za posipanje

Za tiramisu:
piškoti od zgoraj 
2 jajci 
60 g sladkorja v prahu 
1/2 kg maskarponeja 
kos temne čokolade 
preživeli piškoti od tam zgoraj 
šalica frišnega, a mrzlega kofeta 
šilce močnega (viski, rum) 
 grenki kakav za posipanje

»Joj, če še Bossa takole zvija, kako bo šele nas!?« je med poslušanjem Springsteenove This Depression silen weltschmerz popadel glavnega načrtovalca Konzumovih ekspedicij. Kuharskih spretnosti vešči del naše korporacije si je medtem že mel roke in začel predprodukcijske priprave za drugo sezono spomladi zelo priljubljene serije Samoizolacijska kuhinja.

Kot prva specialka se je na spisku znašla italijanska pop-dizalica (tira-mi-su = povleče-me-gor), ki jo je v šestdesetih letih (bojda) izumil treviški cukrpekar Roberto Linguanotto, dandanes pa skupaj s čokoladnim suflejem in panakoto tvori sveto sladiško trojico velike večine kvazi ambicioznih slovenskih oštarij, pri čemer ubogi original tlačijo v kozarce in ga vobče radi krivijo v vse mogoče smeri. Mogoče nas je prav zato na prvi pokarantenski ekspediciji tako navdušil izjemen klasičen primerek, ki ga v Raw Pasti pripravljata molto simpatična Erika in Massimo. Njun tiramisu je tako v naših arhivih ostal zapisan kot najjači gostinski, za dvig razpoloženja, ki je v teh tmurnih dnevih še kako potreben, pa z bralstvom delimo hišni recept za tiramisu, ki je od šef-inšpektorja že prešel v gimnazijske roke in ga zdaj doma stepa, peče, brizga, meša, potresa in sestavlja že druga generacija. Ključni dejavnik za uspeh tiči v dejstvu, da recept ne seka bližnjic s fabriškimi piškoti, ampak zahteva pripravo lastnih.

Kar niti ni zelo težko: najprej segrej pečico na 200 stopinj, zmešaj navadni in vaniljev sladkor ter loči beljake od rumenjakov. Rumenjake s polovico sladkorja penasto umešaj, beljake pa najprej stepi v mehek sneg, dodaj drugo polovico sladkorja in nato zmešaj do konca v trd sneg. V rumenjakasto maso vmešaj moko, nato pa postopno in previdno še sneg. Z maso napolni dresirno vrečko (ali navadno vrečko za zamrzovanje, ki ji odstrizi en kotek) in na s peki papirjem obloženi pekač počasi nabrizgaj precej visoke desetcentimetrske črte; potresi jih s sladkorjem v prahu in zapri v peč za približno 15 minut, nakar peki papir s piškoti vred prestavi na mokro kuhinjsko krpo in s tanko lopatko piškote še vroče poberi s papirja.

Do tiramisuja te čaka še malo dela: tudi drugi del jajc boš ločil in ravnal podobno kot prej: rumenjake s sladkorjem zmešaj v svetlo, kremasto reč, dodaj maskarpone in dobro zmešaj, potem pa kot Janez (z občutkom, ane) dodajaj še iz beljakov stepeni sneg. Na dno relativno visoke, po možnosti pravokotne posode zloži plast piškotov in jih premaži s penzlčkom, ki ga kar pogumno pomakaj v mešanico kave in žganice. Čez piškote nastrgaj malo čokolade in jih namaži s polovico kreme. Čeznjo spet naloži plast prepenzlanih piškotov pa malo čokolade pa drugo polovico kreme, ki jo lepo poravnaj in potresi z grenkim kakavovim prahom. Reč daj v hladilnik in razglasi vsaj triurno policijsko uro – šele nato je godna za razrez in konzumacijo.