Jure Trampuš

 |  Mladina 43  |  Politika

Šola trenutno ni dosegljiva

Zmeda v šolah ni posledica epidemije, je posledica slabega dela in vodenja na ministrstvu za izobraževanje 

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec (tokrat z masko)

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec (tokrat z masko)
© Borut Krajnc

V tistih evropskih državah, v katerih je koronavirus najbolj razširjen, zapirajo tudi šole. Tako je recimo na Češkem, ponekod v Belgiji in v nekaterih nemških deželah ali mestih. A sistemi so različni: na Poljskem so zaprte samo srednje šole, na Nizozemskem je odprto vse, v Italiji so prilagodili režim obiskovanja šol in pouka, enako je v Franciji in Španiji. Med državami z največ okuženimi je tudi Slovenija in pri nas so dosledno zaprli šole, osnovne deloma in srednje v celoti, brez prehodnega obdobja, podaljšanih počitnic, izmenskega pouka ali prilagoditev. Takšna je bila odločitev vlade in podprla jo je ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Trampuš

 |  Mladina 43  |  Politika

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec (tokrat z masko)

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec (tokrat z masko)
© Borut Krajnc

V tistih evropskih državah, v katerih je koronavirus najbolj razširjen, zapirajo tudi šole. Tako je recimo na Češkem, ponekod v Belgiji in v nekaterih nemških deželah ali mestih. A sistemi so različni: na Poljskem so zaprte samo srednje šole, na Nizozemskem je odprto vse, v Italiji so prilagodili režim obiskovanja šol in pouka, enako je v Franciji in Španiji. Med državami z največ okuženimi je tudi Slovenija in pri nas so dosledno zaprli šole, osnovne deloma in srednje v celoti, brez prehodnega obdobja, podaljšanih počitnic, izmenskega pouka ali prilagoditev. Takšna je bila odločitev vlade in podprla jo je ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

Virus se v Sloveniji zelo hitro širi, širil se je tudi v šolah, a z manjšo hitrostjo. Na vprašanje, ali je bilo šole smiselno zapreti ali pa je naša država ravnala nesorazmerno, je težko odgovoriti. Ministrstvo za izobraževanje ni prikazalo nikakršnih podatkov o tem, kako se okužbe širijo po šolah, koliko učencev in učiteljev se je okužilo med poukom, koliko otrok je zbolelo, potem ko so bili celotni razredi poslani v karanteno, in podobno. Prikazana ni bila nobena analiza, nobena prepričljiva argumentacija. Ne trdimo, da šol ne bi bilo treba zapreti, a v času, ko vladajo teorije zarote in ko oblasti verjame vse manj ljudi, je pomembna komunikacija z javnostjo, pomembna je prepričljivost, pomembno je predstavljanje dejstev. Upamo le, da jih na ministrstvu za izobraževanje poznajo.

Pri politiki gre pogosto za vprašanje prioritet, najlaže bi bilo zapreti vso državo, prepovedati vsakršno gibanje, počakati mesec ali dva, da virus izzveni (dokler se ne bi spet vrnil). Nekaj takšnega je večina evropskih držav poskušala spomladi, a se je izkazalo, da popolna zapora družbe ni smiselna.

Tudi pri izobraževanju se postavlja vprašanje prioritet. Je šolanje od doma – ne gre za pouk na daljavo, kakor nas radi prepričujejo – res dobra zamenjava za klasični pouk? Za večino otrok ni, če traja predolgo, nastanejo luknje v znanju, razlike med otroki glede na boljše ali slabše družinske okoliščine se še poglobijo, otroci pa pogrešajo tudi vrstnike. Na Irskem, v državi, kjer so zaradi širjenja virusa uvedli zelo stroge ukrepe, večini ljudi je dovoljeno gibanje samo v krogu petih kilometrov od doma, za šest tednov pa so zaprli tudi večino trgovin, imajo na šolstvo drugačen pogled. Irska šol za zdaj ni zaprla. »Ne moremo in ne bomo dovolili, da bi bila prihodnost naših otrok in mladih še ena žrtev te bolezni. Potrebujejo izobrazbo,« je dejal irski premier Michael Martin.

Šole, izobraževanje, učenci, učitelji, znanje, zvedavost, vse to ni prednostna naloga slovenske politike. Najlaže je šole zapreti in krivdo za težave pripisati Arnesovim strežnikom, ki so v prvih dneh pouka od doma pokleknili, saj jih niso dovolj dobro pripravili za jesenski šolski val. Težave so globlje, vse poletje so na ministrstvu za izobraževanje pripravljali tehnična navodila (brez resnih pedagoških premislekov), kako bo po različnih stopnjah in z različnimi barvami organiziran šolski pouk, nazadnje pa se je vse spremenilo kar v trenutku, šole so zaprli, tudi v tistih šolskih okrajih, kjer je virusa sorazmerno malo. Kako deluje ministrstvo za izobraževanje, dobro prikazujejo besede dr. Igorja Ž. Žagarja, nezaželenega direktorja Pedagoškega inštituta. Ta je na nekem sestanku ministrico za izobraževanje opomnil, da so bile spomladi v šoli težave. »Tudi način poučevanja, didaktične metode bi morali prilagoditi novim okoliščinam,« je Žagar razlagal v intervjuju za Sobotno prilogo. »Že na polovici moje intervencije je začela ministrica gledati v tla. Do konca sestanka nisem dobil besede.«

Simona Kustec je ministrica, ki je šolam najprej zapovedala, da morajo učenci in učitelji v razredih nositi maske. Potem je dejala, da je bil ukrep pretiran, da maske v razredih niso potrebne. Potem se je znova premislila in zaprle so se srednje šole in osnovne šole za vse učence predmetne stopnje. Prepričana je, da je zdaj vpeljan »najbolj optimalen način izvedbe in organizacije izobraževalnega procesa«. Takšni ministrici verjame vedno manj ljudi.

Zdaj so šole zaprte in verjetno bo tako še nekaj časa. Prva naloga ministrstva je, da pomaga šolam, učencem in učiteljem. Na ministrstvu za izobraževanje bi na tem položaju potrebovali sposobnejšega človeka.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.