Bo vojna proti pravicam žensk pripomogla k sekularizaciji Poljske?

Namen protestov je »uničiti Poljsko in končati zgodovino poljskega naroda«, je zatrdil v svoji nedavni izjavi v slogu Lukašenka Jarosław Kaczyński, vodja vladajoče stranke Zakon in pravičnost. Teden po tem, ko je ustavno sodišče, ki ga vladajoča stranka dejansko nadzoruje, razsodilo, da so splavi v primerih okvare ploda neustavni, se množični, zelo čustveni, a večinoma mirni protesti nadaljujejo. Demonstracije potekajo pred pisarnami vladajoče stranke, pa tudi pred katoliškimi cerkvami, saj je poljska škofovska konferenca izrazila veliko zadovoljstvo z odločitvijo sodišča.

Tako imenovani spla vni k ompr omis, zakon, ki je bil ustvarjen leta 1993 pod pritiskom katoliške cerkve, je naredil na Poljskem splav »na zahtevo« nezakonit. Takrat je imela katoliška cerkev zaradi svoje vloge pri odpravi komunizma zelo močan položaj v državi. Dosedanji zakon je tako predvideval le tri primere, v katerih so bili splavi zakoniti: posilstvo ali incest, če je zdravje matere ogroženo ali če ima plod okvare. Nova odločba, ki je bila spr ejeta pr ejšnji t ede n, pa prepoveduje splav tudi v primerih, ko »prenatalni testi ali druge medicinske indikacije kažejo na veliko verjetnost hude in nepopravljive okvare ploda ali neozdravljive življenjsko nevarne bolezni«.

Leta 2019 je bilo na Poljskem, v državi z 38 milijoni prebivalcev, uradno le 1100 splavov – 98 odstotkov se jih je nanašalo na okvare ploda. Hkrati je bilo po ocenah pro-choice organizacij približno 100–200 tisoč »nezakonitih splavov« oziroma splavov, izvedenih v tujini.

Zakaj se je Kaczyński odločil, da vprašanje splava uvrsti na dnevni red ravno zdaj? V zadnjih dneh se je na Poljskem hitro povečalo število novih primerov covid-19 in zabeležili smo tudi več kot 200 smrtnih primerov na dan. Reševalna vozila s pacienti čakajo ure v vrstah pred bolnišnicami, poljski zdravstveni sistem pa je na robu razsula. Vlada potrebuje grešnega kozla in prav to je Kaczyński tudi poudaril v svoji izjavi: »Protestniki pomenijo grožnjo in delajo huda kazniva dejanja. Demonstracije bodo stale življenja mnogih ljudi.«

V skladu z omejitvami proti covidu-19 so javna združevanja z več kot petimi ljudmi prepovedana, vendar se vsak dan več deset tisoč protestnikov ne zbere le v velikih mestih, kot sta Varšava ali Krakov, ampak – kar je za vladajočo stranko bolj strašljivo – tudi v zelo majhnih mestih v najbolj konservativnih in najrevnejših jugovzhodnih regijah Poljske. Kmetje, vozniki javnega prometa, rudarji in celo nekateri policisti so pokazali podporo protestom.

»Poljsko cerkev moramo braniti za vsako ceno,« je v svoji izjavi pozval Kaczyński, TVP (državna televizijska postaja) pa je proteste označila kot »levičarski fašizem, ki uničuje Poljsko«. Videti je, kot da je Kaczyński precenil možnosti mobilizacije svojih zagovornikov. Pred praznimi cerkvami so se tako zbrale le radikalne skrajno desničarske organizacije in nekateri nogometni navijači. Dejansko 80 odstotkov družbe podpira liberalizacijo zakona o splavu oziroma si vsaj želi ohraniti prejšnji status quo.

Čeprav je uradno 92 odstotkov Poljakov katoličanov, se število tistih, ki obiskujejo maše, sistematično zmanjšuje. Po cerkvenih podatkih naj bi prišlo do padca s 53 odstotkov v začetku devetdesetih let na 31,3 odstotka leta 2017. Čeprav cerkev podpira »zaščito življenja v vsakem primeru«, so se nekateri naprednejši duhovniki izrekli proti odločitvi sodišča z argumentom, da »ne moremo prisiliti ženske, da bi bile junaške«.

Paradoksalno je, da se lahko zaradi odločitve vlade proces sekularizacije Poljske pospeši. Vse več ljudi je sitih zastarelih cerkvenih zapovedi. V zadnjih dneh je ena najpopularnejših besednih zvez v Googlu na Poljskem »kako izstopiti iz katoliške cerkve«.