RKC ni zadovoljna z dohodnino

Sredi septembra je iz Slovenske škofovske konference, najvišjega organa rimskokatoliške cerkve (RKC) v Sloveniji, na finančno ministrstvo Andreja Širclja romala elektronska pošta na temo »drugačna razlaga 142. člena zakona o dohodnini«. Gre za člen, ki govori o namenitvi do 0,5 odstotka dohodnine za donacije nevladnim organizacijam, političnim strankam, reprezentativnim sindikatom ter registriranim cerkvam in verskim skupnostim. Iz Slovenske škofovske konference so nam na vprašanje, kakšne spremembe predlagajo, odpisali le, da dopisov državnim ustanovam javno ne komentirajo, enako ministrstvo.

Predlog Slovenske škofovske konference je zagotovo povezan s spremembo zakona o dohodnini konec lanskega leta. Prej je 142. člen kot upravičence do donacij navajal izvajalce »splošnokoristnih namenov«, med katere je uvrščal dobrodelne, invalidske, ekološke, športne, verske in druge organizacije, spremenjeni člen pa je določnejši: do donacij iz dohodnine so upravičeni nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu ter politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti, ki imajo statuse priznane z zakoni.

V praksi je ta spremenjena definicija prinesla popravke seznama upravičencev do donacij iz dohodnine, še najbolj pri RKC. S seznama je odpadlo 24 različnih enot, ki so del RKC in prek katerih je ta še lani ločeno pobirala donacije dohodnine. Ločene postavke je imela za vsako nadškofijo, škofijo, red in ustanovo, od Salezijanskega inšpektorata, Družine Kristusa odrešenika do kongregacije Šolske sestre de Notre Dame in Slovenske škofovske konference. Na letošnjem seznamu teh postavk ni več – je le nova, krovna postavka katoliška cerkev. Na to se bodo seveda stekle tudi donacije, ki se sklicujejo na omenjenih 24 postavk, na katerih se je lani zbralo dobrih 63 tisoč evrov, od tega skoraj 17 tisočakov pri nadškofiji Ljubljana.

V RKC s to spremembo seznama donacij za dohodnino zagotovo niso zadovoljni, saj več postavk brez dvoma vidijo kot več možnosti za donacije. Hkrati je RKC zdaj na seznamu »le« ena od 54 upravičenk iz razdelka registrirane cerkve in verske skupnosti, od katerih je po imenu osem krščanskih cerkev.

Na seznamu upravičencev do dohodninskih donacij kot samostojne ostajajo institucije, kakršna je Karitas, ki je povezana z RKC, a ima samostojni status nevladne organizacije v javnem interesu socialnega varstva, ali pa cerkveni izobraževalni zavodi, kot je Zavod sv. Stanislava. Z lanskimi donacijami je Karitas skupno dobila skoraj 160 tisoč evrov, s čimer je bila poleg humanitarnega društva Rdeči noski druga največja prejemnica donacij sploh, Zavod sv. Stanislava pa je prejel skoraj 23 tisoč evrov.

Kako nepristransko vrh RKC poroča o prilivih iz dohodninskih donacij, kaže novembra lani objavljeno letno poročilo RKC. V poglavju o donacijah iz dohodnine je v uvodu omenjeno, da so med verskimi skupnostmi leta 2018 najvišji znesek donacij prejele islamska skupnost (25.589 evrov), srbska pravoslavna cerkev (20.420 evrov) in evangeličanska cerkev AV (3328 evrov). Šele naslednji odstavek razkrije, da je RKC prejela dobrih 218 tisoč evrov ali skoraj 64 odstotkov donacij verskim skupnostim – če upoštevajo zgolj ožje sestavne dele (župnije, redovne skupnosti, župnijske in škofijske Karitas, samostani, dekanije itd.), če k temu prištejejo še donacije zavodom in izobraževalnim ustanovam RKC, pa dobrih 278 tisočakov.

Kaj bi radi zlobirali, v RKC, kot smo zapisali, ne želijo razkriti. V vsakem letnem poročilu trdijo, da največ denarja dobijo z darovi vernikov in donacijami (zneska v lanskem poročilu ne razkrivajo), ter ponavljajo, da druge države cerkvam iz proračuna dajejo več (slovenski proračun na primer nameni za socialno zavarovanje verskih uslužbencev RKC od 130 do 160 tisoč evrov na mesec). Finančno ministrstvo je sicer že nakazalo, da ni naklonjeno zamisli vladnega strateškega sveta za debirokratizacijo pod vodstvom Ivana Simiča, da bi se delež donacije iz dohodnine zvišal z 0,5 odstotka na odstotek. Pravijo, da so zavezanci iz dohodnine za leto 2018 izbranim upravičencem namenili 5,1 milijona evrov donacij, lahko pa bi jih 10,5 milijona evrov: »Že ob trenutnem dopustnem odstotku torej za zavezance ostaja še vedno dovolj visok potencial za dodatne namenitve.«

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija, ki že od nastopa te vlade blokira marsikatero plačilo in pogodbo, z nesprostitvijo sredstev za film je poskrbelo za ustavitev filmske produkcije in zaposlene pahnilo v popolno negotovost, je avgusta Slovenski škofovski konferenci nakazalo 118.856 evrov. Na ministrstvu so pojasnili, da je šlo za prvi letošnji obrok sofinanciranja programa varstva arhivskega gradiva, ki ga izvajajo arhivi RKC (Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor, Škofijski arhiv Koper) in ki se izvaja na podlagi zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in dogovora iz leta 2003. Kolikšen bo drugi obrok, ni jasno; lani sta obroka skupaj znašala 189 tisoč evrov.