»To se mora nehati«

Pismo urednikov, pozivi civilne družbe, peticije, protesti. Vse to dokazuje, da Slovenija še ni pozabila, kaj je demokracija in zakaj je pomembna.

Ne zgodi se pogosto, da izjavo za javnost podpišejo uredniki večine ključnih slovenskih medijev (v celoti ga lahko preberete na tej spletni povezavi). Uredniki programov TV Slovenija, uredniki nacionalnega radia, Dela, Večera, Dnevnika, Slovenske tiskovne agencije, Mladine, Primorskih novic, Reporterja, Nedeljskega dnevnika … Izjava, ki so jo vsi ti mediji objavili v sredo zjutraj, govori o tem, da državljani potrebujejo kakovostno novinarstvo, da je kakovostno novinarstvo pomembno še posebej v času epidemije. In da so ravno zaradi tega pritiski politike, vlade nerazumni in škodljivi.

»Ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij. Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže,« je zapisano v javnem pismu. »Celotno energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje s krizo. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh nas kot družbe.«

Teza, da vlada ne razume pomena medijev in svobode izražanja, je napačna. Zelo dobro ga razume, zelo dobro razume, kaj so mediji, kakšna je njihova vloga, malo manj dobro pa razume, kaj je demokracija. V demokraciji ni namen medijev, da hvalijo vlado, ni namen, da zgolj prenašajo njena sporočila in objavljajo posnetke govorov predstavnikov vlade. Seveda delajo tudi to, a novinarji pač morajo preverjati tudi vladne informacije, jih dati v kontekst, osvetliti iz druge perspektive. Če tega ne počnejo, niso novinarji, pač pa družbenopolitični delavci.

Slovensko novinarstvo pesti kar nekaj nadlog, te so posledica zakonodajnih, lastniških in cehovskih težav. Včasih je preveč kričanja in premalo znanja. A tako je povsod po svetu, v zrelih demokracijah, teh je v resnici vedno manj, oblast novinarjev ne napada sistematično, ne poskuša vplivati na njihovo poročanje, ne ovira jih pri delu, ne vsiljuje jim svojih urednikov, ne tuhta o poslovnih mahinacijah, s katerimi bi lahko prevzela ali utišala ta ali oni mediji. Modra oblast ve, da je profesionalno novinarstvo njen zaveznik, ne pa sovražnik.

In kaj počne slovenska vlada? Kaj počne njen predsednik? Janez Janša živi v svetu polresnic, temnordečih senc globoke države in preganjavice. Ne prenese niti ugovarjanja niti kritike. Kako so videti mediji, kot si jih zamišlja Janša, si lahko ogledate na Nova24TV, ki je nastala tudi z njegovim denarjem. Janša se je učil pri Viktorju Orbánu. Za oba je pot do oblasti tlakovana s prevzemi medijev.

Ko torej razpravljamo o političnih pritiskih na medije, moramo hkrati razpravljati o krhkosti demokracije. Mediji namreč niso edini, ki izgubljajo avtonomijo. Enako se dogaja s policijo, enako se dogaja z neodvisnimi nadzornimi agencijami, enako se lahko zgodi s pravosodjem in ustavnim sodiščem, z univerzo, s kulturnimi in znanstvenimi institucijami, z vsemi družbenimi podsistemi. Slovenija je to igro, vse te poskuse prevzema vseh vzvodov oblasti, enkrat že preigrala, a kot da se politični razred iz nje ni ničesar naučil. Kdor ne prepozna nevarnosti politike, ki jo vodi Janša, je ali neumen ali pa si od takšne oblasti obeta osebne koristi.

Prebujanje javnosti, kakršno doživljamo v teh mesecih, pa naj bo na kolesih ali ulicah, naj bodo to javna pisma urednikov ali pozivi državnemu zboru, kakršnega je v sredo predstavilo Zavezništvo civilne družbe – podpisalo ga je res impresivno število znanih, uglednih ljudi; ves ta upor proti najedanju demokracije je nekaj dobrega. Politika je razprava, demokracija je sprejemanje različnosti, je skrb za šibke, je tudi solidarnost, vključevanje, možnost mirne zamenjave tistih, ki družbe ne znajo voditi in jo želijo preoblikovati po lastnem prepričanju. Slovenija je še vedno demokratična republika, pravna in socialna država vseh svojih državljank in državljanov. V njej ima oblast ljudstvo. In očitno se je tega začelo zavedati.