V Sloveniji v primerjavi z lani manj žensk v vladi, parlamentu in upravah

Indeks enakosti spolov v EU

Evropski inštitut za enakost spolov je objavil najnovejše rezultate merjenja indeksa enakosti spolov, s poudarkom na zaposlovanju in delu v digitalnem svetu. Slovenija je po indeksu za leto 2020 na 11. mestu, kar je nekoliko pod povprečjem med članicami EU, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Indeks enakosti spolov, ki ga določijo za vse države članice EU, pokaže, koliko je posamezna država oddaljena od enakosti spolov na lestvici od 1 do 100, pri čemer 100 predstavlja popolno enakost spolov, ter kakšno je evropsko povprečje. Vključuje šest ključnih področjih: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter presečno področje nasilje.

Slovenija se je z indeksom 67,9, ki je za 0,2 točke pod evropskim povprečjem, uvrstila na 11. mesto. Na vrhu lestvice je letos znova Švedska (83,8), sledita Danska (77,4) in Francija (75,1). Najnižje so uvrščene Romunija (54,4), Madžarska (53) in Grčija (52,2), ki je znova na zadnjem mestu.

V letošnjem letu je Slovenija napredovala le na področju denarja, saj so v primerjavi z lanskim letom tako ženske kot moški prejeli višji povprečni neto dohodek. Prav tako se je za 0,4 odstotka zmanjšala stopnja tveganja revščine pri ženskah.

Na podlagi dveh kazalnikov, ki merita področje dela - udeležba na trgu dela ter segregacija in kakovost delovnih mest - je Slovenija dosegla 0,2 točke manj kot leto prej, in sicer zaradi povečanja spolne segregacije pri zaposlovanju.

Slovenija se je z indeksom 67,9, ki je za 0,2 točke pod evropskim povprečjem, uvrstila na 11. mesto. Na vrhu lestvice je letos znova Švedska (83,8), sledita Danska (77,4) in Francija (75,1). Najnižje so uvrščene Romunija (54,4), Madžarska (53) in Grčija (52,2), ki je znova na zadnjem mestu.

Inštitut kot težavo izpostavlja tudi spolno segregacijo na področju izobraževanja. 41,2 odstotka študentk se namreč šola na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti, pri študentih pa je ta delež 16,8 odstotka. Pri tem Slovenija sicer ne odstopa bistveno od povprečja EU.

Na področju moči je Slovenija dosegla 55 točk, kar je v primerjavi z lanskim letom za 2,6 točke manj. Statistika je posledica nižjega števila ministric v vladi, poslank v državnem zboru ter svetnic v občinskih in mestnih svetih. Nižji je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, kot tudi delež žensk v upravi centralne banke.

Na področju zdravja Slovenija dosega 86,9 točke oziroma za 0,2 točki manj kot lani. Podatki kažejo, da moški svoje zdravje še vedno ocenjuje bolje kot ženske, kljub temu da je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju šest let višja. Razlik v spolu pa ni mogoče zaslediti pri dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Letošnji indeks enakosti spolov je posebno pozornost namenil digitalizaciji. Podatki izpostavljajo izziv spolne segregacije na področju izobraževanja in zaposlenosti v digitalnem sektorju, saj se na tem področju izobrazi in zaposli več kot 80 odstotkov moških. Slovenija bo zato tej temi namenila pozornost v času predsedovanja Svetu EU, pravijo na ministrstvu.