»V imuniteto in s tem v kršitev moralno etičnega kodeksa nas noben ne more prisiliti«

Poziv k ustavitvi razgradnje sistema javnega zdravstva

V časopisu je bilo objavljeno sporočilo s 157. skupščine Slovenskega zdravniškega društva, da boste predlagali sprejem kazenske in odškodninske imunitete za primer strokovne napake za zdravnike, ki so preobremenjeni zaradi bolezni covid-19.

Skupina zdravnikov, ki se zaveda, da je naše delo povezano tudi s tveganjem, da se pri presoji in zdravljenju lahko zmotimo, da morda kaj spregledamo ali da pri diagnostiki in/ali terapevtskih posegih pride do zapletov, menimo, da pobuda za pridobitev imunitete, kot je obrazložena v dopisu, ki ga je predsednik SZD prof. dr. Radko Komadina, dr. med., posredoval Vladi Republike Slovenije, ne odraža stališča večine slovenskih zdravnikov.

Sklep, ki je bil z dopisom poslan Vladi RS, se glasi:

»Pozivamo Vlado RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer.«

S tem pozivom in z zahtevo po imuniteti se implicitno priznava, da se dela velika škoda pacientom in se želi pravna odveza za posledice.

Prepričani smo, da zaradi vzrokov, ki so v slovenskem zdravstvenem sistemu prisotni že trideset let, ne moremo in ne smemo znižati standardov varnosti pacientov v obravnavi. Naloga vlade je, da z ustreznimi ukrepi, s financiranjem in z izobraževanjem poskrbi za zadostne zmogljivosti, opremo in usposobljen kader. Zato je absolutno nesprejemljivo, da bi bila imuniteta kadarkoli izglasovana kot reševanje tega problema. Naj spomnimo, da je temeljni aksiom medicine PRIMUM NIL NOCERE. Tudi v vojnih razmerah. Temelj delovanja zdravnika v vsakem času je upoštevanje etike. Brez upoštevanja etičnih načel v zdravstvenem sistemu ni varnosti ne za bolnika ne za zdravnika.

Nemčija je vsem članicam EU v tej situaciji, ki nimajo dovolj zmogljivosti in osebja za obravnavo v intenzivnih enotah, ponudila sprejem in obravnavo obolelih z najtežjim potekom bolezni. S tem je tudi nam ponujen izhod v stiski, brez zniževanja standardov varnosti za paciente. Pri tem bi pridobili čas za reorganizacijo zdravstva, ki žal po prvem valu kljub obljubam vlade ni bila izpeljana. Odgovornosti za neustrezno opremljenost in kadrovsko podhranjenost v zdravstvu politika nikakor ne sme tako preložiti na pleča zdravnikov, ker mi dejansko nimamo vpliva na organizacijo in financiranje zdravstvenega sistema.

Z izglasovanjem imunitete bi se močno porušilo zaupanje bolnikov v zdravnike in bi se tudi izničila varnost obravnave pacientov. Naša odgovornost je, da bolnike zdravimo po svojih najboljših močeh, ob nujnem upoštevanju zaprisege, ki nas zavezuje k ravnanju izključno v dobro bolnika ter v skladu z moralnimi in etičnimi načeli stroke. Tega nas ne more in ne sme razrešiti nobena imuniteta.

Odgovornosti za nedelovanje sistema zdravstvene oskrbe in za odločitve tistih, ki imajo položaj in moč odločanja ter tako vplivajo na pogoje dela v zdravstvu, vzpostavljajo, organizirajo in financirajo zdravstveni sistem, ne smejo te tako preložiti na zdravnike. To je moralno, pravno in strokovno nedopustno.

Skupina zdravnikov, ki se ne strinjamo z dodelitvijo imunitete, smo zaskrbljeni, saj to odpira možnost politiki, da nas, zdravnike, podredi in zlorabi v svoje namene. Prav nasprotno, predlagani imuniteti je nujno utrditi pravico zdravnikov do ugovora vesti, če ta meni, da predlagani ukrepi niso v korist bolnika oz. človeka nasploh in da nedopustno posegajo v njegovo pravico do samoodločanja.

Če oblast zahteva od zdravnikov, da morajo posegati v telesa ljudi brez njihovega soglasja, naj bo to testiranje, cepljenje ali kakršna koli druga oblika zlorabe medicinske stroke, nas s tem sili v neetično ravnanje, kar je nedopustno. Če se predlagana imuniteta izglasuje, bo žal med nami tudi kar nekaj takih, ki bodo take ukaze brez kančka slabe vesti tudi izvajali.

Ne glede na to, kaj bo Državni zbor izglasoval, če pride do kakršnekoli tožbe, skupinske ali posamične, bomo zdravniki pred sodiščem še vedno odgovorni, ker smo etično zavezani k delovanju v dobro ljudi. Noben parlament nas ne more razrešiti moralne, etične in kazenske odgovornosti in tako podeliti odveze.

Menimo, da večina zdravnikov nasprotuje takemu načinu reševanja težav. Tako reševanje problemov prelaga odgovornost za situacijo na zdravnike, zamegljuje odgovornost oblasti in daje politiki moč, da zlorablja medicinsko stroko v škodo ljudstva.

Zato pozivamo k odkritemu in argumentiranemu dialogu širše medicinske stroke. Državljani imajo pravico vedeti, da se vsi zdravniki nismo pripravljeni prodati in podrediti interesom politike in kapitala.

Čeprav bi o tem odločali na vladi in v Državnem zboru ter potrdili imuniteto, zdravnika to pred sodiščem ne more razrešiti odgovornosti, kar je tudi prav, ker je moralno in etično zavezan z zaprisego. Zato mora stroka onemogočiti politično zlorabo medicine ter s tem preprečiti zdravstveni teror nad ljudmi, kamor sodi tudi OVERTREATMENT. To je nedopustno; to je teptanje temeljnih pravic in poseganje v integriteto človeka kot svobodnega bitja, ki se ima pravico odločati o svojem telesu.

Poleg tega se sprašujemo, ali je odlok vlade, ki je bil sprejet brez tehtne strokovne razprave in soglasja širše medicinske stroke (objavljen 3. 9. 2020 v Uradnem listu RS) ter je začel veljati 4. 9. 2020, o uvrstitvi bolezni Covid-19 v 1. skupino nalezljivih bolezni z izjemno visoko smrtnostjo (med 45 % in 100 %), ki ima zaradi tega edina poseben pravnoformalni status, kar oblasti dopušča odvzem vseh temeljnih pravic, bil manever, s katerim je odprl vrata taki zlorabi? Smrtnost zaradi covida-19 je namreč več stokrat manjša od katerekoli bolezni iz te skupine in po nobenem tehtnem strokovnem argumentu ne spada mednje. Ali bi smrtnost zaradi covida-19, ki se tudi po uradnih podatkih WHO, giblje med 0,15 % in 0,2 %, upravičila tak poseg v temeljne človekove in demokratične pravice državljanov? Soglasno trdimo, da je odgovor NE.

Spoštovani kolegi, čas je, da se vrnemo h korektni strokovni skrbi za vse bolnike. Za tiste, ki so zboleli s covidom-19, za vse tiste, ki zaradi drugih bolezni potrebujejo našo strokovno pomoč, za vse tiste, ki so zaradi razmer v hudi duševni stiski in jih v sedanji ureditvi zdravstvenega sistema, puščamo na cedilu. Vprašajmo se, na podlagi katerega strokovnega argumenta je bolezen covid-19 pridobila status »nadbolezni«, ki se ji morajo vse druge podrediti? Vprašajmo se, kdo bo odgovoren za nastalo škodo pri vseh drugih »ne covid-19 bolnikih«? Tisti, ki so dajali navodila, ali zdravniki, ki s(m)o tem navodilom slepo sledili?

Tisti, ki ste predlagali in sprejeli sklep o zahtevi po imuniteti, boste odgovorni za dodatni razkorak v razumevanju in zaupanju med zdravniki in bolniki. Če se bo imuniteta izglasovala, predlagamo, da se ta določi poimensko le za tiste, ki ste tak sklep predlagali, sprejeli in izglasovali.

Če bo imuniteta izglasovana, se bomo zdravniki, ki se s tem predlogom ne strinjamo, sami javno izvzeli iz tega, namreč v imuniteto in s tem v kršitev moralno etičnega kodeksa nas noben ne more prisiliti.

Nobene izredne razmere ne dovoljujejo kršenja Helsinške deklaracije, dopolnjene leta 2013 in Ženevske deklaracije, dopolnjene leta 2017. Etično ravnanje zdravnika je brezčasen in brezkompromisen pojem, ki smo mu zaprisegli in se mu ne smemo odpovedati niti takrat, kadar bi nas razmere nagovarjale drugače.

Moralnim ljudem moralne norme niso ovira. Nemoralnim ljudem moralne norme predstavljajo breme, zato neprestano iščejo načine, kako bi jih zaobšli.

Iniciativa slovenskih zdravnikov

dr. Uroš Dobnikar, dr. med., spec. travmatologije

Matjaž Figelj, dr. med., spec. int. med., PgDip and MSc PallMed

Jana Harej Figelj, dr. med., spec. spl. med.

Biserka Ilin, dr. med., spec. psihiater, pedopsihiater, psihoterapevt

Gregor Knafelc, dr. med., dr. dent. med.

Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol.

Marko Novak, dr. med., specialist kirurg

Tatjana Pfeifer, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine

mr. (HR) Sebastijan Piberl, dr. med., spec. splošne in urgentne medicine

mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ginekolog in porodničar

Sabina Senčar, dr. med., spec. gin. in por., zdravnik splošne medicine

in ostali, katerih imena so zaradi zagotavljanja varnosti shranjena v arhivskem izvodu 

**podpisniki so razvrščeni po abecednem vrstnem redu**

**K podpisu poziva vabimo tudi ostale kolegice in kolege. Zaenkrat smo dosegljivi na elektronskem naslovu info@slovenskizdravniki.si, kmalu pa bo na voljo tudi spletna stran.**