4. 11. 2020 | Politika
»Maršal Twito«
Premier Janša med epidemijo čas preživlja na Twitterju
Janšev tvit o kaviar levičarjih
© Twitter
GreznicaBlog, ki si prizadeva za ponovno vzpostavitev normalnosti na Twitterju, je ugotovil, da je »kljub Twitterjevi spremembi uporabniškega vmesnika (za retvit sta po novem potrebna dva klika, ne več eden) in kljub katastrofalnim razmeram na zdravstvenem ter epidemiološkem področju, predsednik vlade Janez Janša v oktobru tvital in retvital več kot v preteklih dveh mesecih«. Našteli so 221 njegovih tvitov, 2759 retvitov in 165 všečkov. V povprečju je to 7,4 tvita, 89 retvitov in 5,5 všečkov na dan. Nič čudnega, da se ga je prijel vzdevek »maršal Twito«.
Upravitelji Greznice so se posebej osredotočili na tvite, ki so nastali med delovnim časom, od 7.30 do 15.30. V tem času je nastalo 75 tvitov, 1001 retvitov in 63 všečkov, kar znese od 33 do 38 odstotkov njegove celotne aktivnosti. Vsebinsko Greznica omenja še mednarodni incident, ko ne samo, da se je vmešal v ameriške predsedniške volitve, ampak v isti sapi celo izrazil podporo Donaldu Trumpu. »Ko ga je svetovalec za mednarodno politiko predsedniškega kandidata Joeja Bidna Mike Carpenter opozoril na neprimernost njegovega ravnanja, je Janeza Janšo zajela 'twitter jeza'. Če slovnične napake pustimo ob strani, se mu je ponesrečilo še celo 'tagiranje' g. Carpenterja. Njegov Twitter vzdevek je namreč @mikercarpenter in ne @mikecarpenter. Tako je Janez Janša nekemu nič hudega slutečemu Kanadčanu povzročil zelo razburkano popoldne.«
Janšev zloglasni napad na Carpenterja
© Twitter
Zloraba družabnih omrežij za politično propagando poteka že dolgo. Kot v dokumentarcu The Social Dilemma pojasnjuje nekdanji sodelavec Twitterja Jeff Seibert, so politiki pri rabi teh omrežij uspešni, ker se aplikacija med uporabnikovim delovanjem sproti uči. Ko se nauči, katere vsebine so uporabniku ljube, mu v želji, da bi ta čim dlje ostal v nekem omrežju, začne ponujati nove vsebine, podobne že videnim. Uporabnik zato ostane znotraj svojega mehurčka in se sčasoma radikalizira. S tem ko omrežje uporabnikom dostavlja le izbrane zadetke, je v službi njihovih političnih vzornikov, saj jim ne dovoljuje dostopa do nasprotnih mnenj. Omrežjem takšen način preživljanja časa ustreza, saj to pomeni večji doseg in posledično več oglasov. Pri tem število laži ni pomembno, saj programa za preverjanje resničnosti novic za zdaj ni. Kot v omenjenem dokumentarnem filmu pove Tristan Harris, predsednik Centra za humano tehnologijo, se zato laži po Twitterju širijo šestkrat hitreje kot verodostojne informacije.
Janšev tvit o Trumpovi zmagi, ki postal tarča kritik v mednarodnem prostoru
© Twitter
Janša se je že danes zjutraj Trumpu odločil čestitati zmago na volitvah, čeprav v ZDA sploh še niso prešteli vseh glasov, kaj šele razglasili uradnih rezultatov. Tvit je sedem ur kasneje še enkrat retvital. Filozof dr. Boris Vezjak se je ob tem dejanju na svojem blogu že spraševal: »Ali nam dejanja politikov že sugerirajo njihovo željo po nespoštovanju demokratičnih standardov, se v njih že zrcali želja po njihovem izmikanju? Eden najbolj jasnih zgledov je najbrž odnos do volilnega sistema, volilne pravice in volitev samih. Tik pred novim predsedovanjem Slovenije Svetu EU v letu 2021 se slovenski predsednik vlade brez zadržkov podaja v polje razglašanja zmagovalcev volitev, še preden so te končane.« Pravzaprav je naredil enako gesto, kot Trump sam, volitve je odločil, še preden so bile odločene, kar kaže tudi njegov retvit tednika Demokracija, da ima Trump prav, da mu kradejo glasove.
»Ali nam dejanja politikov že sugerirajo njihovo željo po nespoštovanju demokratičnih standardov, se v njih že zrcali želja po njihovem izmikanju? Eden najbolj jasnih zgledov je najbrž odnos do volilnega sistema, volilne pravice in volitev samih. Tik pred novim predsedovanjem Slovenije Svetu EU v letu 2021 se slovenski predsednik vlade brez zadržkov podaja v polje razglašanja zmagovalcev volitev, še preden so te končane.«
Dr. Boris Vezjak
Janša je zgolj včeraj do 18. ure retvital 49 tvitov v zvezi z ameriškimi volitvami. Poleg mnogih drugih, ki se dotikajo zelo raznolikih tem, med drugim dvomov o tem, ali je igralka in TV voditeljica Zvezdana Mlakar vedela za gojišče konoplje na svojem posestvu.
Slovenskega premierja ne ganejo niti mednarodni pozivi, ki so se na njegov tvit o Trumpovi zmagi odzivali v vseh mogočih tonih, od zaskrbljenih in resnih do zasmehovalnih in humornih. Janša je bil v očeh mednarodne javnosti videti kot neizkušen politik, nevešč osnov diplomacije in nespoštljiv do demokratičnih volitev v drugi državi.
Janšev tvit o graji novinarjev
© Twitter
Pozitivno pa je na Twitterju presenetil konservativni avstrijski kancler Sebastian Kurz, sicer Janšev plezalski kolega. Ob ponedeljkovem terorističnem napadu v središču Dunaja je državniško tvitnil, da »to ni boj med kristjani in muslimani ali med Avstrijci in migranti«, temveč »boj med številnimi ljudmi, ki verjamejo v mir in tistimi, ki si želijo vojne«. Janša pa je, še preden so dunajski policisti sploh sporočili za kakšne vrste napad je šlo, tvitnil sledeče: »Kdo bo naslednji? Nihče v Evropi ni imun na grožnjo terorja. Nična toleranca do #radikalniislam. Polna solidarnost z Avstrijo.«
Janša tudi po 21. uri ni prenehal tvitati. Predsedniške volitve v ZDA mu še kar ne daje miru. Tako je denimo postregel tudi s sledečim zapisom: "Nič bolj ne razjezi kaviar levičarja, kot novica, da bo Donald Trump še 4 leta predsednik ZDA. Ker so zanj večinoma glasovali tisti, ki živijo od lastnega dela in truda, ne glede na barvo kože ali veroizpoved." Tvit je predsednik vlade RS opremil z emotikonom širokega nasmeha.
Janšev zgovoren retvit Demokracije
© Twitter
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.