Čas je, da začnemo namesto o Trumpu govoriti o trumpizmu

Twitter trumpistu zelo olajša delo

Čas je, da začnemo namesto o Trumpu govoriti o trumpizmu. Glede na to, da je za Trumpa glasovala skoraj polovica volivcev v ZDA, čeprav so vsi zelo dobro vedeli, koga volijo in kaj to pomeni za državo, je treba to politično "energijo", iz katere se napaja gibanje, jemati zelo resno. Zadnje dni komentatorji opozarjajo, da bo naslednji trumpist, ki bo znal nagovoriti to isto publiko, bistveno bolj inteligenten in sposoben, kot je (bil) Trump.

Bistvo trumpizma je v zelo primitivnem populizmu, ki za razreševanje zapletenih družbenih problemov ponuja rešitve, ki večinoma nimajo druge vrednosti, kot je ta, da vzbudijo emocije. Pri teh idejah gre praviloma za popolno odsotnost kakršnega koli dolgoročnega strateškega premisleka, saj je cilj govorca le kratkoročna zadovoljitev publike, pri čemer nikogar ne moti, da se lahko ideje že naslednji trenutek izkažejo za povsem napačne, lažne ali nesmiselne. Ključno pri trumpizmu je, da izrečene ideje vsaj za nekaj trenutkov učinkujejo tako, da publiko emocionalno dregnejo. To so lahko pozitivne emocije, če gre za podpornike, ali negativne emocije, če gre za nasprotnike. Twitter je tako odlično sredstvo za komuniciranje, ki trumpistu zelo olajša delo.

Proti trumpizmu se zato ni mogoče boriti z intelektualizmom. Zgolj zgražanje nad neotesanostjo in neumnostjo trumpista in njegovih sledilcev ne pomaga. Vsak dober politik mora namreč ljudi nagovoriti tudi na čustveni ravni, sicer ne bo uspešen. Značilnost trumpizma pa je čustvena mobilizacija preko močne polarizacije političnega prostora, zato trumpizem na nek način zmaga že, če uspe diktirati oblikovanje političnega prostora preko provokacij, katerih namen je čustveno opredeljevanje po vzorcih, ki mu ustrezajo.

Ključno pri trumpizmu je, da izrečene ideje vsaj za nekaj trenutkov učinkujejo tako, da publiko emocionalno dregnejo. To so lahko pozitivne emocije, če gre za podpornike, ali negativne emocije, če gre za nasprotnike.

Nova progresivna politična sila mora zato najti načine, kako motivirati ljudi s konkretnimi idejami za izboljšanje življenja državljanov, ter iskati nove pristope za razumsko in čustveno opredeljevanje glede pomembnih skupnih vprašanj. Odličen primer takšne političarke v ZDA je Alexandria Ocasio-Cortez (AOZ), ki zna misliti, se posvetovati, delovati strateško in hkrati komunicirati tako, da nagovori ljudi na ravni argumentov kot tudi na ravni emocij. Političarko oziroma politika na ravni AOC pri nas žal še čakamo.

V Sloveniji je trumpist z najdaljšim stažem verjetno Jelinčič. A pri njemu je cilj le to, da pride v parlament, ali vsaj do praga za financiranje zunajparlamentarnih strank. Tudi Janez Janša je izjemno uspešen v tem, da s svojimi izjavami in dejanji vzbuja zgražanje pri nasprotnikih in odobravanje pri podpornikih, čeprav zna za razliko od klasičnega trumpista na nekaterih področjih razmišljati tudi strateško. Napaja pa se predvsem iz emocij tistih, ki jih slovenski ekonomsko-politično-intelektualni vladajoči sloj tako ali drugače oškodoval, izločil ali prizadel. Če bi znal kak drug politik ta bazen emocij učinkovito nasloviti in ponuditi konkretne rešitve, bi Janšo povsem razorožil.

Tudi Janez Janša je izjemno uspešen v tem, da s svojimi izjavami in dejanji vzbuja zgražanje pri nasprotnikih in odobravanje pri podpornikih, čeprav zna za razliko od klasičnega trumpista na nekaterih področjih razmišljati tudi strateško.

Levosredinska opozicija ima sedaj odlično priložnost, da z jasnim načrtom spopada z epidemijo in drugimi perečimi problemi družbe nagovori državljane tako na razumski kot na emocionalni ravni. Tako kot AOC v ZDA neprestano poudarja, da progresivna politika ni opredeljena kot anti-trumpizem, se tudi pri nas pametna in napredna leva pobuda ne sme opredeljevati kot anti-janšizem. Hkrati pa je pomembno, da najde način, kako nagovoriti problem skorumpiranega ekonomsko-politično-intelektualnega sloja, ki pri nas kar močno napaja domači trumpizem.

Prav tako se mora opozicijska koalicija zelo jasno distancirati od covid-19 "skeptikov". Prav nasprotovanje ukrepom za zajezitev epidemije je namreč velik bazen politične energije, s katerim se je levosredinska koalicija vsaj do sedaj dokaj odkrito spogledovala. Šele, ko se bo od tega populističnega naboja res odločno distancirala, lahko rečemo, da sama nima v sebi trumpističnih zametkov.

**Zapis je bil prvotno objavljen na avtorjevi Facebook strani**