Der Spiegel o Janezu Janši: Slovenski Donald

Nekdo v EU se nikakor ne more sprijazniti z volilnim porazom sedanjega ameriškega predsednika: to je Janez Janša. Premier in veteran slovenske politike se je na svoji dolgi poklicni poti večkrat levil. Objavljamo članek nemškega Der Spiegla o dogajanju v Sloveniji.

Redko se zgodi, da so izjave aktivnega šefa vlade na Twitterju opremljene z opozorilom, da njihova vsebina ni potrjena kot resnična. Pri Donaldu Trumpu se je to v zadnjem času dogajalo pogosteje, zdaj pa je zaradi opozorila ob eni od objav postal zloglasen tudi Janez Janša.

Slovenski premier je prejšnjo sredo, takoj po zaprtju zadnjih volišč v Združenih državah Amerike, zapisal, da bo zaradi zanikanja dejstev v osrednjih medijih triumf za dosedanjega predsednika Donalda Trumpa na koncu štetja glasov samo toliko slajši. Twitter je takoj podvomil v verodostojnost te napovedi in ko je štiri dneve pozneje postalo jasno, da je zmagal Joe Biden, je bil Janša iz sebe.

Vodji münchenske varnostne konference in nekdanjemu namestniku nemškega zunanjega ministra Wolfgangu Ischingerju je Janša v svojem odzivu na njegovo vprašanje, ali s preuranjenimi čestitkami ne izraža nespoštovanja do pravne države in vseh oddanih glasov, ki še niso uradno prešteti, zabrusil: »Je to grožnja?«

Slovenec Janša z manično vnemo preostali svet seznanja s svojimi pogledi na zadeve in občudovanjem Trumpa.

To, da šef vlade ene od držav članic evropske skupnosti vrednot sramoti njen svetovni nazor v 140 ali 280 znakov dolgih izjavah v digitalnem prostoru, ni več novost. Novo pa je, s kakšno manično vnemo Slovenec Janša preostali svet seznanja s svojimi pogledi na zadeve in občudovanjem Trumpa.

Kot da Slovenija na vrhuncu koronske pandemije ne bi imela drugih skrbi, premier iz prestolnice hujska proti vsem osrednjim medijem, ki jih označuje s kratico MSM (mainstream mediji) in podpihuje teorije zarot: Komu verjamemo, se je Janša vprašal pod besedilom Trumpove slovenske žene Melanie, v katerem je podvomila v nakazujoč volilni rezultat.

Sramota, je kar po slovensko zapisal Bidnov zunanjepolitični svetovalec Michael Carpenter, potem ko je Janša enajst dni pred ameriškimi volitvami napovedal, da bi bil Biden v primeru zmage eden najšibkejših predsednikov v zgodovini. Slovenski obrambni minister Matej Tonin iz koalicijske partnerske stranke Nova Slovenija je diplomatsko izrazil nezadovoljstvo z izjavami lastnega premierja: »Tviti predsednika vlade v tem trenutku ne koristijo Sloveniji.«

Janša se kljub temu v več ozirih čuti zavezanega Trumpovemu modelu vladanja. Občuduje močne voditelje, zaničuje in žali neodvisne medije, kot je državna tiskovna agencija STA, ki jo je označil za ventilatorja lažnih novic, poleg tega hujska proti izvršilnim organom pravne države, ki jim podtika, da so orodje komunistične partije.

Od mladega komunista do desnega populista

Na veljaka na južni strani Karavank, kameleona slovenske politike, kritike ne naredijo posebnega vtisa. Janša svoji dvomilijonski državi spet vlada od letošnjega marca, in to že tretjič. Janševa kariera ni od muh. Kot kritični mladi komunist in novinar je bil v času Jugoslavije v zaporu, med osamosvojitveno vojno leta 1991 je kot obrambni minister poveljeval slovenskim oboroženim silam, in kot ustanovitelj liberalno konservativne stranke nazadnje zagotovil njeno vključitev v Evropsko ljudsko stranko, del katere je tudi nemška Krščansko demokratska unija.

Med številne mejnike v njegovem življenju šteje tudi pol leta zapora, potem ko je bil leta 2014 obsojen na zaporno kazen zaradi afere s podkupninami, nato pa so razsodbo proti njemu po pol leta zapora razveljavili. Odtlej se slovenski politični veljak vse bolj zbližuje z Viktorjem Orbanom, avtokratskim premierjem sosednje Madžarske. Rad se pokaže tudi z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem, nazadnje julija letos med skupnim slikovito zastavljenim plezanjem po severni steni 2864 metrov visokega Triglava.

Slovenija bo 1. julija prevzela rotirajoče predsedstvo sveta Evropske unije. Janša bo takrat moral na novo zastaviti čezatlantske odnose. Prva poročila, da Joe Biden po preštetju glasovnic vodi, je komentiral z besedami, da ga vse skupaj spominja na leto 2000, ko je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević želel dobiti 120 odstotkov glasov.

© 2020 Der Spiegel