Šolska neznanka

Po koncu jesenskih počitnic so se šolarji v Avstriji kljub ustavljanju javnega življenja vrnili v šole. Doma so ostali zgolj srednješolci. Zanje se je začel pouk na daljavo. Šolski minister Heinz Fassmann je, kot je poročal časnik Der Standard, na novinarski konferenci izrazil prepričanje, da gre za sorazmeren ukrep. »Srednješolci so z vidika širjenja okužb pomembnejši dejavnik, poleg tega pa se lažje učijo na daljavo in ne potrebujejo nenehne navzočnosti odraslih.«

Avstrijske šolarje, tako kot povsod, spodbujajo k umivanju rok in vzdrževanju razdalje. Maske morajo nositi ob prihodu v šolo in med odmori na hodnikih. Minister Fassmann je sicer dejal, da se šole za omejeno obdobje lahko odločijo tudi za nošenje mask v razredu, če se na šoli pojavi več primerov okužb ali če gre za skupinsko delo, ki ne omogoča vzdrževanja primerne razdalje. Sicer pa dajejo velik poudarek tudi temu, da v ustanove ne vstopa nihče od zunaj, prav tako poudarjajo pomen rednega zračenja prostorov.

Učitelji po mnenju ministra spadajo med ključne kadre za spopadanje z epidemijo, »če nočemo govoriti o izgubljeni koronageneraciji«. Ministra je na novinarski konferenci podprla ugledna infektologinja prof. dr. Petra Apfalter iz bolnišnice v Linzu. »Dobro in pravilno je šole in vrtce pustiti odprte. Šole niso gonilna sila epidemije.« Po njenih besedah iz epidemioloških preiskav skupkov okužb jasno izhaja, da izobraževalne ustanove igrajo manj pomembno vlogo pri širjenju okužb. Pomirjujoče besede je namenila tudi šolskemu osebju. »Šole so zelo varno okolje, varnejše kot druga področja javnega življenja.«

Šole se zapirajo zadnje

Slovenija je za zdaj med redkimi državami Evropske unije, ki so se tudi v drugem valu epidemije odločile zapreti šole. Slabe spomladanske izkušnje in raziskave o negativnem kratkoročnem in dolgoročnem učinku zaprtja na otroke so večino držav prepričale, da imajo šole prednostni pomen in da morajo biti odprte tudi takrat, ko se zapre skoraj vse drugo. »Vsaka država ima pri omejitvah zaradi korone prioritete, kaj mora delovati, ker so posledice zaprtja prehude in škoda nemerljiva v denarju,« je na Twitterju zapisala berlinska dopisnica RTVSLO Polona Fijavž. »V Nemčiji so tri: šole, vrtci, proizvodnja.« Trenutno je, kot je poročala ta teden, v karanteni kar 300 tisoč nemških otrok. »Šole kljub temu delujejo. Zapirajo jih delno in kratko, da je škoda čim manjša. Učitelje nadomestijo ali pa tudi ne. Pomembno je, da imajo vsi otroci kar se da enake pogoje, škoda ob šolanju od doma je prevelika, še vztrajajo pristojni.«

Irska se je sredi oktobra kot prva v Evropi odločila za vnovičen »lockdown«. Premier Michael Martin je ob tem dejal, da bodo vrtci in šole ostali odprti, »ker ne moremo in ne mislimo pustiti, da bi bila prihodnost naših otrok in mladih še ena žrtev te bolezni«.

V Franciji so na primer ob ponovni ustavitvi javnega življenja na začetku meseca sporočili, da šole nižjih stopenj ostajajo odprte, da pa morajo vsi učenci ves čas, tudi na zunanjih šolskih površinah, nositi maske.

Različne izkušnje

Vloga vrtcev in šol v epidemiji je še vedno eno večjih vprašanj razprav med strokovnjaki in ljubiteljskimi epidemiologi. Nizko dokazano število okužb, še posebej med mlajšimi otroki, starimi do deset let, nekateri še vedno pripisujejo dejstvu, da so simptomi okužbe pri otrocih praviloma blagi oziroma je okužba v veliko primerih asimptomatska. Velikega deleža okužb pri otrocih naj tako sistem niti ne bi zaznal. Izkušnje z drugimi okužbami dihal, predvsem gripo, kjer so otroci glavna gonilna sila epidemije, ki okužbe raznesejo po domovih, jih utrjujejo v prepričanju, da tudi pri virusu SARS-CoV2 ni nič drugače.

Dr. Bojana Beović:
Šole so v Sloveniji pomenile precejšen delež okužb.

Poročila strokovnjakov iz različnih držav se med seboj precej razlikujejo. Izraelsko ministrstvo za zdravje je prejšnji mesec denimo predstavilo raziskavo, po kateri so med otroki odkrili več okužb kot med odraslimi. Od januarja do septembra je bilo pri otrocih namreč pozitivnih osem odstotkov testov, pri odraslih pa šest odstotkov. Tudi testi na prisotnost protiteles, ki so jih izvajali med junijem in septembrom, so bili v večjem deležu pozitivni pri mlajših od 17 let. Na podlagi tega sklepajo, da »odprtje šol pospeši širjenje virusa«.

V Avstriji je, kot izhaja iz na začetku članka citiranih izjav, pogled diametralno nasproten. Tudi v Nemčiji praktično vse dozdajšnje raziskave kažejo, da imajo otroci manj pomembno vlogo pri širjenju okužb. Prejšnji mesec je znamenita znanstvena revija Nature objavila članek z naslovom »Zakaj šole verjetno niso žarišča epidemije?«. Epidemiolog Walter Haas z Inštituta Roberta Kocha, nemškega NIJZ, v njem ugotavlja, da bi morale biti šole in vrtci idealno prizorišče za širjenje okužb, ker gre za dolgotrajno zbiranje velikih skupin v zaprtih prostorih. A tega ne zaznavajo. »Zdi se, da okužbe pri otrocih prej sledijo okužbam v ostali populaciji, kot pa da jih poganjajo.« Glede na njihove raziskave se sposobnost prenašanja virusa povečuje s starostjo, tveganje se začne pomembneje povečevati pri starejših od deset let, pri mladostnikih pa je že enako kot pri odraslih. Ukrepi za omejevanje širjenja okužb v šolah bi morali biti po Haasovem mnenju osredotočeni na najstnike in učitelje.

Slovenske šole kot žarišča okužb?

V Sloveniji se je zdelo, da se šole, kar se tiče okužb, dokaj dobro držijo. Delež okuženih med šolsko populacijo je bil po podatkih šolskega ministrstva nižji od deleža okuženih na ravni celotne države.

Dr. Petra Apfalter, avstrijska infektologinja:
Šole igrajo manj pomembno vlogo v širjenju okužb.

A vodja vladne strokovne skupine dr. Bojana Beović je konec oktobra v Odmevih šole označila za precejšnja žarišča okužb. »10 do 15 odstotkov vseh novih primerov na dan je bilo iz šolskega okolja.« Po njenih besedah so skušali slediti drugim evropskim državam in  si zaprtje šol prihraniti kot res zadnji ukrep, »dokler ni postalo jasno, da šole v Sloveniji predstavljajo kar pomemben delež okužb«.

Ko smo jo vprašali za vir, na katerega se je sklicevala pri teh navedbah, nam je odgovorila, da je podatek izhajal iz poročil NIJZ, dokler so jih še imeli na voljo. Poročila nam ni poslala. Opozorila pa nas je tudi na poročilo šolskega ministrstva, ki da je »pripravilo povedne podatke o pogostih okužbah med zaposlenimi v vrtcu in osnovnih šolah, ki so presegale siceršnjo raven okužb v državi«.

Ti podatki dejansko kažejo, da je bil oktobra pred začetkom šolskih počitnic okužen bistveno večji delež med učitelji in vzgojitelji kot med splošnim prebivalstvom. In kar je še pomembneje, da je delež okuženih po začetku počitnic in zaprtju šol hitro spet upadel.

A še vedno ne vemo, od kod te okužbe izvirajo. So imeli prste vmes asimptomatski otroci? Je krivo druženje v zbornici? Ena največjih pomanjkljivosti slovenskega spopadanja z epidemijo je odsotnost podatkov o sledenju okužbam, s pomočjo katerih bi lahko natančneje presojali smiselnost posameznih ukrepov in ki bi morali služiti tudi kot utemeljitev za morebitne zaostritve.

Učinka zaprtja šol ni mogoče ovrednotiti, če zraven hkrati sprejemamo še druge omejevalne ukrepe in ne sledimo okužbam. Je pa morda zgovorno, da so šole zaprte že tri tedne (za starejše že štiri tedne), pa kljub temu ne moremo reči, da smo epidemijo obvladali. Pri epidemiji sezonske gripe ima že en teden zimskih počitnic velik učinek na zmanjšanje epidemičnega vala.

Spomladi smo šole po vsem svetu zaprli iz previdnosti. Številne raziskave kažejo, da je to imelo raznovrstne negativne učinke na izobrazbo in duševno zdravje otrok.

Je korist večja od škode?

Pri dilemi o zapiranju šol je treba vedno pomisliti na škodo, ki jo takšen ukrep povzroča. Spomladi smo šole po vsem svetu zaprli iz previdnosti. Številne raziskave kažejo, da je to imelo raznovrstne negativne učinke na izobrazbo in duševno zdravje otrok. Zato novo zapiranje šol iz previdnosti ne bi smelo priti v poštev. Kot sta prejšnji mesec v še eni znameniti reviji Science zapisala britanska strokovnjaka, pediatra Matthew Snape z Oxfordske univerze in Russell Viner z londonskega University Collegea: »Vloga otrok pri prenosu okužb ostaja nejasna, vendar pa obstoječi dokazi kažejo, da imajo izobraževalne ustanove ob spoštovanju zaščitnih ukrepov le omejeno vlogo pri širjenju okužb, popolnoma drugače kot pri drugih respiratornih virusih.« Odločitev o zapiranju šol bi morali zato po njunem mnenju sprejemati s skrajno previdnostjo. »Omejevalne ukrepe, ki vplivajo na dobrobit otrok, bi morali sprejemati zgolj v primeru trdnih dokazov o njihovi učinkovitosti. Dokazov, da povzročajo škodo, je na pretek.«