Kdaj bo tudi sodstvo prešlo na digitalni način poslovanja?

O digitalizaciji sodnih spisov govorimo že desetletja

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo pravilnik o elektronskem poslovanju sodišč v civilnih in kazenskih postopkih, ki predstavlja podlago za širitev elektronskega načina poslovanja sodišč. Kdaj bo sodstvo prešlo na digitalni način poslovanja, pa bo v praksi odvisno od tehničnih pogojev in finančnih sredstev.

Pravilnik daje sodstvu podlago, da bodo lahko razširili elektronsko poslovanje v tistih civilnih sodnih postopkih, ki še niso informatizirani, in v kazenskih postopkih. Sodišča bodo to izpeljala, ko jim bodo tehnični pogoji to omogočali, določa pravilnik.

Na ministrstvu za pravosodje so prepričani, da bo imela digitalizacija vrsto pozitivnih učinkov. Olajšala bo poslovanje sodišč, državnih tožilstev, odvetnikov in drugih deležnikov in udeležencev v postopkih sodišč. Zmanjšana bodo administrativna bremena, znižali se bodo stroški poslovanja, informatizacija pa bo pozitivno vplivala tudi na hitrost postopkov, so našteli.

Bolj digitalno podprto poslovanje sodišč bi bilo zagotovo zelo dobrodošlo že v zadnjih mesecih, ko se država sooča z epidemijo novega koronavirusa, je za STA ocenil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, po mnenju katerega je epidemija razkrila, da so ne le sodišča, ampak pravosodje na splošno, tudi odvetniki, nepripravljeni za kako bolj poglobljeno digitalno poslovanje.

Na ministrstvu za pravosodje so prepričani, da bo imela digitalizacija vrsto pozitivnih učinkov. Olajšala bo poslovanje sodišč, državnih tožilstev, odvetnikov in drugih deležnikov in udeležencev v postopkih sodišč. Zmanjšana bodo administrativna bremena, znižali se bodo stroški poslovanja, informatizacija pa bo pozitivno vplivala tudi na hitrost postopkov, so našteli.

Kovačič Mlinar verjame, da bi digitalizacija marsikaj poenostavila ali racionalizirala. Izpostavil je primer zaslišanja priče, ki živi v drugem kraju in ji ob ustrezni digitalni podpori ne bi bilo treba priti na pričanje pred sodiščem, ampak bi lahko pričala na daljavo iz svojega kraja. To bi prekinilo tudi že več let trajajoče zagate zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov, zaradi česar so v preteklosti odpadale obravnave, ker ni bilo kadra, da bi priprte pripeljali na sodišče.

Med stvarmi, ki bi bistveno izboljšale delo vseh strani v pravosodju, je odvetnik Kovačič Mlinar izpostavil digitalizacijo spisov, da bi lahko vse stranke v postopku dostopale do njih na daljavo. "Ne, da je treba za vsak vpogled v spis osebno na sodišče. O digitalizaciji spisov govorimo že desetletja; v novejših specializiranih zadevah to imamo, a tudi tu je tako, da ko se vlagajo novi dokumenti, ti niso v digitalni obliki in moraš spet osebno na sodišče za vpogled," je dodal.

Ob tem je odvetnik izpostavil primer Finančne uprave RS, kjer vse že uspešno poteka elektronsko, ter parlament. "Če imajo tam, kjer sprejemajo zakonodajo, seje na daljavo, zakaj jih ne bi mogli imeti tudi na sodiščih," se je vprašal.

Da je čim boljša informacijska podpora ena od njihovih prioritet, poudarjajo tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu, a bo predvsem informatizacija kazenskih zadev zahtevnejši izziv.

Že od leta 2017 deluje povezava med centralnima informacijskima sistemoma tožilstva in policije, da lahko s policije na tožilstvo prenašajo podatke o vloženih kazenskih ovadbah, s tožilstva nazaj pa podatke o zavrženju ovadb, povezavo pa še nadgrajujejo. V fazi pilotnega produkcijskega testiranja pa je povezava s sodiščem. Preko te bodo lahko tožilstva neposredno vlagala tožilske akte na sodišče, to pa bo lahko tožilstvu vročalo vsa sodna pisanja v zvezi s kazenskimi zadevami.

Del sodstva je že digitaliziran in tudi uspešno deluje. Na Vrhovnem sodišču so spomnili, da v veliki meri v digitalizirani obliki poslujejo zemljiška knjiga, sodni register, insolvenčni postopki in področje izvršbe, kar sodiščem omogoča, da na teh področjih tudi v času epidemije poslujejo nemoteno.

Da bi lahko uvedli "sklenjeni krog" elektronskega poslovanja v kazenskih zadevah pa so po opozorilih Vrhovnega državnega tožilstva nujne pravne podlage, ki bi omogočile in tudi standardizirale elektronsko poslovanje na tem področju, a tudi viri financiranja za izgradnjo manjkajočih komponent ter prilagoditev obstoječih funkcionalnosti informacijskih sistemov posameznih deležnikov.

Na Vrhovnem državnem tožilstvu so ob tem izpostavili, da so organom, ki sodelujejo v kazenskih zadevah - torej policiji, sodišču in pravosodnemu ministrstvu - predlagali uvedbo t. i. skupnega e-kazenskega spisa. Tja bi posamezni deležniki postopka vlagali dokumente v zvezi s posameznimi opravljenimi procesnimi dejanji, ostali deležniki pa bi iz njega pridobivali tiste dokumente in podatke, do katerih so na podlagi zakona upravičeni. Dlje od načelne podpore doslej niso prišli, a po prepričanju Vrhovnega državnega tožilstva bi bilo o taki rešitvi smiselno razmišljati tudi v prihodnje.

Pravilnik o elektronskem poslovanju se bo sicer začel uporabljati z letom 2021. Na Vrhovnem sodišču so za STA izpostavili, da se pravilnik nanaša na civilne in kazenske sodne postopke, v katere se želi v čim večji meri uvesti elektronsko poslovanje, vendar takrat, ko bodo za to izpolnjeni tehnični pogoji. V civilnih sodnih postopkih bo po pojasnilih Vrhovnega sodišča takšno poslovanje uvedeno že v prvi polovici prihodnjega leta, najprej na področju družinskih sporov. Sledilo bo uvajanje elektronskega poslovanja še v druge civilne postopke, kjer bo prav tako omogočeno vlaganje elektronskih vlog preko varnega elektronskega portala sodišča.

Na kazenskem področju pa bo najprej omogočeno vlaganje elektronskih vlog, kasneje pa bodo vzpostavili tudi elektronsko vročanje in vlaganje elektronskih vlog, so pojasnili.

Del sodstva je že digitaliziran in tudi uspešno deluje. Na Vrhovnem sodišču so spomnili, da v veliki meri v digitalizirani obliki poslujejo zemljiška knjiga, sodni register, insolvenčni postopki in področje izvršbe, kar sodiščem omogoča, da na teh področjih tudi v času epidemije poslujejo nemoteno.