Hazarderji med epidemijo svoje odvisnosti preselili na splet

V času ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 so zaprte tudi igralnice in nekatere prodajalne s srečkami

V času epidemije so zaprte tudi igralnice in nekatere prodajalne s srečkami, zato so odvisniki od iger na srečo prešli na spletne igre ali pa so zapadli v druge odvisnosti. Ta odvisnost je sicer pogosto manj prepoznana, najbolj pa so ji podvrženi mladi. Pri nas je po ocenah zasvojenih med enim in tremi odstotki odraslih.

Natančnejših ocen nimamo, saj v Sloveniji primanjkuje celovitih raziskav tega področja, je za STA pojasnil Marjan Ornik iz Zavoda Etnika. Leta 2008 so ugotovili, da dva odstotka odraslih igre na srečo igrata problematično. Pol odstotka odraslih pa je bilo z igrami na srečo zasvojenih patološko.

Najbolj ranljiva skupina so mladi med 18. in 24. letom starosti, kjer je zasvojenih do štirikrat več kot med odraslimi. V svet hazardiranja pa mladi vstopijo tako skupaj s sorodniki ali vrstniki kot sami, so ugotovili v zavodu Etnika, kjer se posvečajo zdravljenju odvisnosti od iger na srečo.

Zasvojenost z igrami na srečo je mogoče dolgo skrivati, nima namreč zunanjih znakov, kot sta vonj po tobaku ali alkoholu. Odvisniki si pogosto priznajo težavo šele, ko na vrata potrkajo upniki.

Najbolj ranljiva skupina so mladi med 18. in 24. letom starosti, kjer je zasvojenih do štirikrat več kot med odraslimi. V svet hazardiranja pa mladi vstopijo tako skupaj s sorodniki ali vrstniki kot sami, so ugotovili v zavodu Etnika, kjer se posvečajo zdravljenju odvisnosti od iger na srečo.

Prve informacije o zdravljenju pogosto poiščejo sorodniki, odvisniki pa na zdravljenje večinoma pridejo zaradi ultimata. Kot je orisal Ornik, žena odvisnika pogosto postavi pred izbiro med zdravljenjem ali ločitvijo. "Že takrat se mnogi predramijo. Ker ne želijo izgubiti družine, začnejo delati na sebi," je dodal.

Kot je za STA opisala psihoterapevtka Lilijana Rudolf, na zdravljenju "sestavljajo razsute ljudi". "Ne govorimo o mehanizmih, ki so privedli do tega, ker to je na nek način ljudem že jasno. Ampak poskušamo sestavljati drobce njihovega življenja, jih opolnomočiti, da najdejo vire in moči za nadaljevanje življenja. Večinoma namreč ostanejo brez družine, brez partnerjev, tudi brez službe, z velikimi dolgovi," je pojasnila.

Veliko delajo tudi na tem, da ohranijo življenja. "Vsakič, ko preberem v časopisu, da nekoga iščejo, se zdrznem, da ni mogoče to kdo od naših," je dodala.

Družbeno neprepoznavanje odvisnosti od iger na srečo predstavlja veliko težavo. Ta odvisnost namreč pogosto ni doživeta kot resen ali usoden problem, je opisala Rudolfova.

Na zavodu nekoliko več klicev za pomoč prejmejo tudi okoli plačilnega dneva. Vsi hazarderji po določenem času ustvarijo izgubo, je poudaril Ornik. "Izgubljen denar vidijo kot nekakšen zaklad, ki ga lahko ulovijo nazaj. Žal to ne gre," je dejal.

V obdobju spomladanskega zaprtja države so igralci za igranje stav pri domači spletni stavnici v povprečju porabili 209 evrov na mesec. Pri tujih stavnicah pa so v povprečju porabili 468 evrov na mesec. Večinoma so igrali športne stave (59 odstotkov), spletni poker (39 odstotkov), loterijske igre in spletne kazino igre (po 22 odstotkov).

Epidemija novega koronavirusa je otežila dostop do igralnic oziroma igralnih salonov, pa tudi do mreže stavnih terminalov Športne loterije in prodajaln Loterije Slovenije.

Že po spomladanskem zaprtju države so tako strokovnjaki ugotovili, da se je s tem spremenilo tudi vedenje odvisnikov od iger na srečo. Kanadska raziskava je na primer pokazala, da je nenadno pomanjkanje dostopa do igralnic sicer vodilo v manj igranja na srečo, povečalo pa se je uživanje alkohola in marihuane.

Tudi Zavod Etnika je pripravil raziskavo o hazardiranju med epidemijo. V anketi je sodelovalo 166 oseb, ki so igre na srečo igrale tudi pred epidemijo. Med njimi so bile štiri ženske. S hazardiranjem je med epidemijo prenehalo 27 oseb, med njimi dve ženski. 44 odstotkov vprašanih je med epidemijo za hazardiranje porabilo manj časa, 30 odstotkov pa več.

V obdobju spomladanskega zaprtja države so igralci za igranje stav pri domači spletni stavnici v povprečju porabili 209 evrov na mesec. Pri tujih stavnicah pa so v povprečju porabili 468 evrov na mesec. Večinoma so igrali športne stave (59 odstotkov), spletni poker (39 odstotkov), loterijske igre in spletne kazino igre (po 22 odstotkov).

Tudi sogovornika sta pojasnila, da so odvisniki s hazardiranjem nadaljevali, spremenil pa se je način. Rudolfova je pojasnila, da je odvisniku vseeno s čim hazardira. "Ne gre več za vznemirjenje, ampak za zadovoljevanje potreb," je poudarila.

Ornik pa je razložil, da so se med zaprtjem ustavili tudi športni dogodki. A so se ob tem stave le preusmerile na druga področja - aktualni so postali drugi športi in lige iz nekaterih drugih držav. Povečalo pa se je število stav na virtualne športe in računalniške igre.