Kako koronavirus vpliva na razmere v gospodarstvu?

Nevihta na obzorju

Konec septembra je državni urad za makroekonomske analize in razvoj objavil napoved gospodarskih gibanj za letošnjo jesen in v njej napovedal 6,7-odstotno znižanje letošnjega BDP, pri čemer za jesen ni predvidel ponovne uvedbe strogih ukrepov, za katere se je vlada odločila pred dnevi. Kakšne bodo posledice drugega vala epidemije?

Vodja Centra za pravne in ekonomske študije IPP in profesor na Pravni fakulteti Franjo Štiblar priznava, da se tokrat evropske države in Evropska unija niso odločile za protikrizno varčevanje, pa vendar opozarja: »Paradigma fiskalnega zategovanja je bila sicer nadomeščena z drugačno monetarno teorijo, a je tudi ta danes postala impotentna, hkrati pa se je pokazalo, da povečuje neenakost med elito in prebivalstvom.« Kot opozarja, obstaja veliko tveganje, da se bodo socialne in politične napetosti v družbi v kratkem izjemno okrepile, čeprav se na zunaj razmere ne zdijo tako kritične. »Elite so razmere izkoristile za nakupe delnic in nepremičnin, kar povečuje njihovo bogastvo in neenakost v družbi, tehnološki giganti kupujejo potencialne konkurente, s tem pa se trg še bolj monopolizira. Zato borzni indeksi naraščajo, nepremičnine se dražijo, inflacije ni, pri tem pa se gospodarska aktivnost zmanjšuje.«

Obnašanje potrošnikov se je bistveno spremenilo, to pa bo na dolgi rok močno vplivalo na obseg poslovanja in tudi na preživetje posameznih gospodarskih panog.

In zakaj se gospodarska aktivnost zmanjšuje? Glede na anketo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije kar tretjina obrtnikov in podjetnikov razmišlja o zaprtju dejavnosti, petina pa jih je že morala odpuščati zaradi znižanja prihodkov. V prvem četrtletju letos je šlo v stečaj 344 podjetij, kar je sicer le malo več kot v istem obdobju lani. V drugem in tretjem četrtletju se je trend nekoliko obrnil, v stečaj je šlo celo manj podjetij kot lani. Vendar pa sodišča, ki vodijo postopke, v tem času niso mogla normalno delovati. Odloženo je bilo tudi odločanje o upniških predlogih za začetek stečaja, marčni interventni zakon pa je še določil, da poslovodstvo ni dolžno vložiti predloga za začetek prisilne poravnave ali stečaja, če je plačilna nesposobnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije. Po odpravi omejitvenih ukrepov se je število stečajev začelo povečevati.

Vlada je, da bi preprečila krizno odpuščanje, do martinovega namenila 312,4 milijona evrov za povračila nadomestil plač za skrajšani delovni čas, za čakanje na delo, za čas odrejene karantene ter začasna denarna nadomestila. Toda na začetku leta je bilo zaposlenih 766 tisoč ljudi, v drugem trimesečju, ko podjetja zaradi epidemije niso mogla opravljati dejavnosti ali pa so jo opravljala v manjšem obsegu, pa jih je bilo skoraj 30 tisoč manj.

Koliko je dejansko brezposelnih, ni mogoče reči, saj se vsi brezposelni ne prijavijo na zavod za zaposlovanje. Oktobra je bilo registriranih brezposelnih 11.238 več kot lani, to pa minister za delo Janez Cigler Kralj označuje za »razmeroma ugodno statistiko«. Matic Slapšak iz urada za makroekonomske analize in razvoj poudarja, da je rast števila brezposelnih za zdaj odložena. Je pa že mogoče sklepati, katera področja bodo na udaru. Slapšak pravi: »Dodana vrednost se je spomladi pri prvem valu najbolj zmanjšala v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah, v storitvah hotelskih nastanitev in prometu, padec je bil globok tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V teh dejavnostih so upadanje naročil, prekinjene ali otežene nabavno-prodajne poti in odsotnost tujih turistov vplivali na precejšnje zmanjšanje aktivnosti.« Poslovni subjekti v Sloveniji so imeli na začetku leta ugodno finančno izhodišče, saj so lani vse dejavnosti poslovale z dobički. »Se je pa bistveno spremenilo obnašanje potrošnikov, kar močno vpliva na obseg poslovanja in preživetje posameznih gospodarskih panog. Posledice občutijo skoraj vse dejavnosti, najbolj tiste, kjer je hitra prilagoditev trenutnim razmeram v času epidemije najtežja: storitvene dejavnosti, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kultura in razvedrilo. Zmanjšanje poslovanja ima negativen vpliv na kazalnike zadolženosti, to pa vpliva na slabšo plačilno sposobnost in povečevanje zapadlih obveznosti.«

V gostinstvu in turizmu delodajalci že napovedujejo odpuščanje in zapiranje gostinskih lokalov. Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar poleg tega opozarja, »da morajo delodajalci po PKP6 pokrivati več kot 40 odstotkov nadomestil plače zaposlenih, ki so na čakanju na delo. Nadomestilo plač bi morala država kriti v celoti. Velika težava so fiksni stroški, najemnine in posojila. Tu so merila absolutno prestroga.«

Nekateri pa so tudi povsem izločeni iz svežnjev protikoronske pomoči. Prekarni delavci, ki delajo na podlagi podjemnih ali avtorskih pogodb, niso prejeli pomoči niti v obliki enkratnega dodatka. In veliko jih je zaposlenih prav v storitvenih dejavnostih, ki so najbolj na udaru zaradi ukrepov, s katerimi se preprečuje širjenje koronavirusne bolezni.