Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«.

Beovićeva je to, da se bo potegovala za ugledni položaj prve zdravnice v državi, napovedala že spomladi, med prvim valom koronavirusne bolezni, napoved pa je uresničila s formalno vložitvijo kandidature in predstavitvijo svojega programa v zborničnem glasilu ISIS. Kot izhaja iz dokumenta, je vladna prvoborka proti covid-19 odločena, da bo kot najverjetnejša predsednica Zdravniške zbornice okrepila privilegirani položaj zdravnikov in zobozdravnikov v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami. Prva točka njenega programa je izboljšanje ugleda zdravnikov v javnosti s spremembo medijskega »nekorektnega navajanja zaslužkov, ki se zdijo velikanski«, pa novinarskega poročanja o povezavah med zdravniki in farmacevtskim lobijem, Beovićevo še posebej moti »javno mnenje o zdravnikih kot zaslužkarjih, dvoživkah in podobno«. Če bo postala predsednica Zdravniške zbornice, bo še okrepila pravno pomoč zdravnikom, obtoženim napak, in ustanovila sklad za izplačila nekrivdnih odškodnin prizadetim bolnikom in njihovim svojcem. In čeprav obsoja označevanje zdravnikov za zaslužkarje, bi jim olajšala dostop do dodatnega zaslužka in jim omogočila »pravno pomoč in svetovanje, če se odločijo za samostojno opravljanje poklica ali opravljanje poklica pri zasebniku«. Uveljavljanje etičnih standardov ravnanja zdravnikov in zobozdravnikov je šele deseta točka volilnega programa Bojane Beović.

Glede na sedanje dogajanje v zvezi z epidemijo covid-19 pa je nemara posebej zgovorna točka o zagotavljanju »kakovostne oskrbe, varnosti in finančne pomoči« ostarelim zdravnikom in zobozdravnikom. V njej neusmiljeno kritizira stanje v javnih domovih za ostarele: »Trenutno stanje glede obravnave starostnikov v državi je zastrašujoče ... Domovi za ostarele so polni, oskrba draga, za mnoga življenjska opravila, ki obnemoglemu človeku omogočajo vsaj malo dostojanstva, so potrebna doplačila. Kakovost domov je zaradi težav, s katerimi se srečujejo, zelo različna in pogosto nezadostna.« Vendar se Beovićeva v programu ne zavzema za sistemsko rešitev, na primer za okrepljeno delovanje Zdravniške zbornice za prenovo odločno prenizkih normativov glede prisotnosti zdravnikov splošne medicine v domovih za ostarele. Namesto tega predlaga, da bi zdravniki sami vzpostavili poseben, kakopak nadstandarden dom, v katerem bi lahko člani njihove poklicne skupine, ločeni od sistema za navadne državljane, uživali »kakovostno nego«.

Pri tem velja poudariti, da je Bojana Beović med epidemijo ključna zagovornica vladnega stališča, da se s koronavirusom okuženi starostniki ne napotujejo samodejno na zdravljenje v bolnišnice, temveč morajo ostajati v domovih – čeprav se jasno zaveda, da je njihova kakovost »pogosto nezadostna«. To zavedanje pa Beovićeve ni zadrževalo, da ne bi 29. maja na vladni novinarski konferenci izrekla sodbe, kasneje povzete v tvitu, ki je razburil javnost: »Soočiti pa se seveda moramo, če govorimo o domovih, tudi z žalostnim, ampak življenjskim dejstvom, da med starostniki, zlasti med oskrbovanci naših domov za starostnike, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Tudi pri njih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno.«

Dodajmo, da je bilo od začetka epidemije pa do 15. novembra po podatkih NIJZ v bolnišnice sprejetih zgolj 15 odstotkov s koronavirusom okuženih stanovalcev domov za starejše, skupaj pa jih je umrlo že 365.